Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (17.338-17.362)



  1.      kokón  -a m (ọ̑) 1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca 2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke
  2.      kókosov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokos: kokosovi listi; kokosovo deblo / kokosova moka grobo zmleta moka iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosova preproga preproga iz kokosovih vlaken; kokosovo milo milo iz kokosovega olja; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; kokosovo olje olje iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosovo pecivo pecivo z dodatkom kokosove moke / kokosov oreh; kokosova palma; kokosova vlakna močna vlakna iz zunanjega dela kokosovega oreha
  3.      kokóš  -i ž (ọ̑) velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj ∙ ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječezool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus // samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
  4.      kokóšar  -ja m (ọ̑) nekdaj moški, ki se ukvarja z nakupovanjem (in preprodajanjem) kokoši: kokošarju je prodala pet kokoši // evfem. kdor krade kokoši: sumili so, da je kokošar
  5.      kokóšarica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. ženska, ki goji, prodaja kokoši, perutnino: jajčarice in kokošarice
  6.      kokošáriti  -im nedov.) nav. ekspr. gojiti, prodajati kokoši, perutnino: že več let kokošari
  7.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja
  8.      kokóševec  -vca m (ọ̑) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum
  9.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligentenvet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
  10.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokošizool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska
  11.      kokót  -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti ◊ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans
  12.      kokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala
  13.      kokótov  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje
  14.      kokovíčnik  -a m () bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika
  15.      kòks 1 in kôks kôksa m ( ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
  16.      kòks 2 in kôks kôksa m ( ō; ō) agr. fižol s srednje debelimi, rjavimi ali rdeče pisanimi belimi zrni: saditi koks
  17.      koksagíz  tudi koksagís -a m () bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz
  18.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa
  19.      koksíranje  -a s () metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga
  20.      koktajl  in koktejl ipd. gl. cocktail ipd.
  21.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji
  22.      kolaboracioníst  -a m () nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom
  23.      kolaboracionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje
  24.      kolacionírati  -am nedov. in dov. () adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom
  25.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha

   17.213 17.238 17.263 17.288 17.313 17.338 17.363 17.388 17.413 17.438  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA