Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (17.301-17.325) 
- kódrati -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje ♪
- kódravost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo ♪
- kódriti -im in kodríti -ím nedov., kódri; kódren in kodrèn (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž. kodrati: česati in kodriti / večkrat ji kodri lase; izpod klobuka se kodrijo dolgi lasje ♪
- kodroglàv in kodrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič ♪
- kodrolás in kodrolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kodraste lase: visok kodrolas fant / kodrolasa glava ♪
- kodrolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina ♪
- kòedukácija -e ž (ȍ-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov) ♪
- koeficiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število,
ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
- kòeksisténca -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti ♪
- kofè -éta m (ȅ ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu ♪
- kofétar -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
- kofétarica -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
- kognitíven -vna -o prid. (ȋ) filoz. spoznaven: kognitivne prvine ♪
- koherénca -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♪
- koherénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila ♪
- kohezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin ♪
- kohezívnost -i ž (ȋ) fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva ♪
- koitírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spolno občevati ♪
- kój in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
- kója -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
- kojíti -ím nedov. (ȋ í) nar. gojiti, rediti: kojiti živino ♪
- kojne gl. koine ♪
- kók -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili ♪
- kóka -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
- kókalj -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 
