Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (17.163-17.187)


  1.      kloníti  klónem dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. vdati se, odnehati: kljub junaškemu odporu so morali kloniti; kloniti pred močnejšim sovražnikom / moralno ne bo klonil / pod težo dokazov je klonil ni več vztrajal pri prejšnji trditvi, ni več tajil krivde 2. dov. in nedov., zastar. upogniti se, skloniti se: glava ji je počasi klonila na prsi klonèč -éča -e: kloneče travne bilke ♪
  2.      klónkati  -am nedov. (ọ̑) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine v nepolni posodi: v čutari mu je klonkalo vino / brezoseb. iz soda je pretakal petrolej, da je glasno klonkalo klokotalo ♪
  3.      klòp  klôpa m (ȍ ó) majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop ♦ zool. golobji klop ♪
  4.      klóp  -í ž, daj., mest. ed. klópi (ọ̑) podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence // priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci // taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi ● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati ◊ šport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telesne vaje, zlasti v sedenju, ležanju ♪
  5.      klópca  in klópica -e ž (ọ̑; ọ̄) manjšalnica od klop ž: v parku je sedla na klopco / vrtna klopca ♪
  6.      klôpen  -pna -o prid. (ȏ) med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop ♪
  7.      klôpniti  -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo ♪
  8.      klopotánje  -a s (ȃ) glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj ♪
  9.      klopotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
  10.      klopotàv  -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas ♪
  11.      klopôtec  -tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca ♪
  12.      klór  -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom ♪
  13.      klór...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen ♪
  14.      klorál  -a m (ȃ) kem. brezbarvna, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo diditija ♪
  15.      klorát  -a m (ȃ) kem. sol klorove kisline: kalijev klorat ♪
  16.      kloríd  -a m (ȋ) kem. spojina vodika ali kovine s klorom: cinkov, kalijev, natrijev klorid; vodikov klorid ♪
  17.      klorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran -a -o: klorirana voda ♪
  18.      klorít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat ♪
  19.      klorofíl  -a m (ȋ) bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo ♪
  20.      klorofílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klorofil: klorofilna barva / klorofilno telesce del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil ♪
  21.      klorofórm  -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan ♪
  22.      kloroformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost kloroformíran -a -o: kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform ♪
  23.      kloroplást  -a m (ȃ) bot. del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil ♪
  24.      klórov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi ♪
  25.      kloróza  -e ž (ọ̑) agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin: kloroza listja ♪

   17.038 17.063 17.088 17.113 17.138 17.163 17.188 17.213 17.238 17.263  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA