Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (17.026-17.050)


  1.      klèn 1 kléna m (ȅ ẹ́) sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi ♪
  2.      klènk  in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose ♪
  3.      klènk  medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu po zvoncu, kovini: klenk klenk, odmeva po trgu ♪
  4.      klénkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila ♪
  5.      kléntati  -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
  6.      klèp  klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep ♪
  7.      klép  -í ž (ẹ̑) nar. 1. mn. klepalnik: nabavil si je klepi in žago 2. klep m: kosa z dobro, tanko klepjo ♪
  8.      klepáč  -a m (á) 1. kladivo za klepanje: tolči, udarjati s klepačem 2. ekspr. kdor kleplje: bil je dober klepač in kosec ♪
  9.      klepálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom ♪
  10.      klepálo  -a s (á) redko zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril ♪
  11.      klepánje  -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  12.      klepár  -ja m (á) kdor z udarci kladiva oblikuje, obdeluje pločevino: že vrsto let je klepar / uči se za kleparja / krovski klepar; avto klepar avtoklepar ♪
  13.      klepárstvo  -a s (ȃ) obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  14.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
  15.      klepèt  -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  16.      klepetáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač ♪
  17.      klepetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
  18.      klepêtec  -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec ♪
  19.      klepetúljast  -a -o prid. (ú) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja ♪
  20.      klepíšče  -a s (í) nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče ♪
  21.      klêpniti  -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu ♪
  22.      klêr  -a m (ȇ) knjiž. duhovniki, duhovščina: akcijo je podprl tudi katoliški kler; kler ljubljanske nadškofije; vpliv klera / nižji, visoki kler ♪
  23.      klêrik  -a m (ȇ) rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki // nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov ♪
  24.      klerikálec  -lca m (ȃ) 1. nekdaj član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci 2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec // nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji ♪
  25.      klerikalízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki zagovarja cerkveno vodstvo javnega življenja: boriti se proti klerikalizmu / politični klerikalizem // nazadnjaštvo, konservativizem: za to skupino je značilen klerikalizem ♪

   16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA