Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.851-16.875)


  1.      kêš  -a m (ȇ) žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom ♪
  2.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni ♪
  3.      kévder  -dra m (ẹ́) nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder ♪
  4.      kh  [kh̀] medm. posnema glas jezne mačke: mačka se zažene v psa in puha: kh, kh, kh ♪
  5.      ki  zaim., v vezniški rabi, v odvisnih sklonih se mu dodaja ustrezni osebni zaimek, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v nepredložni rabi: to je (tisti) človek, ki me je rešil hude zadrege; drobna bitja, ki jih odkriva mikroskop; govoriš o stvareh, ki jih ne poznaš / tako se bo zgodilo vsakemu, ki ji bo ugovarjal / ekspr. to je najlepši kraj, ki sem ga kdaj videl / ekspr. ne pozabi name, ki te imam najrajši; elipt. molči, ki nič ne veš b) raba peša, v predložni rabi: dobil bo službo, ki se zanjo poteguje; prašne ulice, ki se je deček potepal po njih po katerih / zastar. govoriš s človekom, ki veš, da je podlež o katerem veš 2. raba narašča za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: besedo je dobil delegat, ki je govoril dobro uro; tedaj je pripeljal avto, ki je dečka podrl in dečka podrl 3. star. za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; ker: to imaš, ki si ji dajal potuho; sram naj te bo, ki nam kruh odjedaš ● star. ki so ga poznali, ga niso obsojali tisti, ki; nar. bedak, ki si! zelo si nespameten, neumen; nar. zagleda nekaj črnega, ki se plazi med zelenjem kar ♪
  6.      kibernétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki ♪
  7.      kibernétika  -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
  8.      kídati  -am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida ♪
  9.      kífeljc  -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
  10.      kífeljčar  -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
  11.      kífeljček  -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
  12.      kìh  medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih ♪
  13.      kíhanje  -a s (í) glagolnik od kihati: kašljanje in kihanje ♪
  14.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  15.      kíj  -a m (ȋ) 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija ♪
  16.      kíjast  -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
  17.      kikiríkanje  -a s (ȋ) glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov ♪
  18.      kikiríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kikiriki: na dvorišču je glasno kikirikal petelin // ekspr. govoriti z glasom, podobnim kikirikanju: ves dan kikirika po hiši ♪
  19.      kikirikí  -ja m (ȋ) posamezen glas pri kikirikanju: na dvorišču se je oglasil čvrst kikiriki; kikiriki petelina ♪
  20.      kikirikí  tudi kikiríki -ja m (ȋ; ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji: luščiti kikirikije ♪
  21.      kikirikí  medm. (ȋ) posnema glas petelina: na dvorišču zapoje petelin: kikiriki ♪
  22.      kikiríkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je kikiriknil ♪
  23.      kiklóp  tudi ciklóp -a m (ọ̑) 1. v grški mitologiji velikan z očesom sredi čela: to je svet favnov in silenov, siren in kiklopov 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek: kdo se ne bi bal takega kiklopa ♪
  24.      kíks  -a m (ȋ) žarg. spodrsljaj, napaka: oddaja je bila prezahtevna in kiksi so se vrstili drug za drugim; igralčev kiks ♪
  25.      kíksniti  -em dov. (í ȋ) žarg. narediti napako, zmotiti se: spet sem kiksnil / vrgel je žogo in kiksnil ni zadel (cilja), je zgrešil ♪

   16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926 16.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA