Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.801-16.825)



  1.      kázus  -a m () knjiž. (konkretni) primer: glede tega je sedanji kazus drugačen ◊ lingv. sklon
  2.      kdáj  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj 2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
  3.      kdàjkóli  in kdàj kóli prisl. (-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej // nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
  4.      kdó  kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred - kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina? 3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna 4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal ● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
  5.      kdórkóli  tudi kdòrkóli kógarkóli in kdór kóli tudi kdòr kóli kógar kóli zaim. (ọ̑-ọ̑; -ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže
  6.      kdórsibódi  tudi kdòrsibódi kógarsibódi in kdór si bódi tudi kdòr si bódi kógar si bódi zaim. (ọ̑-ọ́; -ọ́ ọ̑-ọ́) kdorkoli: skrivnost je moral kdo izdati, kdorsibodi / nikar se ne brati s komersibodi ∙ ekspr. on ni kdorsibodi je pomembna oseba
  7.      kdóvé  in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
  8.      keblíca  -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
  9.      keblìč  -íča [kǝb] m ( í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče
  10.      kèc  -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ , ǝ̀; é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha
  11.      kêčka  in kéčka -e ž (; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko
  12.      kefír  -ja m () gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir
  13.      kêgelj  tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev
  14.      kegljáč  -a m (á) igralec pri kegljanju: balinarji in kegljači / kegljači na ledu
  15.      kegljáti  -ám nedov.) igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: kvarta in keglja
  16.      kegljíšče  -a s (í) igrišče za kegljanje: balinišče in kegljišče / dvostezno kegljišče
  17.      kehljáti  -ám nedov.) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
  18.      kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove
  19.      keketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom kek: lisice keketajo
  20.      kélih  -a m (ẹ́) 1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja 2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina 3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih
  21.      kémbelj  -blja tudi -na [bǝl] m (ẹ́) 1. podolgovat, proti koncu odebeljen kovinski predmet, gibljivo pritrjen v zvon: slišali so se le udarci kemblja 2. pog. (gibljiva) utež: tehtnica s kembljem
  22.      kémičarka  -e ž (ẹ́) strokovnjakinja za kemijo: zaposlena je kot kemičarka v tekstilni tovarni
  23.      kémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav; kemična sestava tal, vode; kemična zgradba; fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica ♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemije kémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi
  24.      kemigráf  -a m () tisk. izdelovalec klišejev: litograf in kemigraf
  25.      kemigrafíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije

   16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA