Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.663-16.687)



  1.      kartografírati  -am nedov. in dov. () geogr. izdelovati karte, zemljevide: ekspedicija je imela nalogo, da preišče in kartografira obalo Južne Amerike
  2.      kartográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kartografe ali kartografijo: kartografska metoda / kartografski znaki / kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte / kartografski oddelek, zavod / kartografski risar risar kart
  3.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike
  4.      kartonírati  -am nedov. in dov. () obrt. spenjati (natisnjene) pole v kartonske platnice s platnenim hrbtom: tisoč izvodov knjige so kartonirali kartoníran -a -o: kartonirana knjiga
  5.      kartónka  -e ž (ọ̑) žarg. manjša posoda iz kartona za pijače in tekoča živila: proizvodnja kartonk / vino v kartonkah
  6.      kartotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko
  7.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular
  8.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje
  9.      kásaz  in kasáz -a m (ā; ) zgod. kosez
  10.      kásen  -sna -o tudiprid., kasnéjši (á) raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov) 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 1. prislov od kasen: a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh
  11.      kaséta  -e ž (ẹ̑) 1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / redko kaseta za radio, televizor ohišje, okrov // raba peša škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah 2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta // priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom 3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
  12.      kasetírati  -am nedov. in dov. () pog. dati, vložiti v kaseto: kasetirati gramofonske plošče kasetíran -a -o: kasetirani film ♦ arhit. kasetirani strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji
  13.      kasetofón  -a m (ọ̑) priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti kasetofon
  14.      kásija  -e ž (á) bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia
  15.      kasíranje  -a s () glagolnik od kasirati: kasiranje denarja / kasiranje članarine
  16.      kasírati  -am dov. in nedov. () 1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar // dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so kasirali milijon dinarjev / ves dobiček je sam kasiral 2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep kasíran -a -o: ves kasirani denar je zapravil
  17.      kasírka  -e ž (í) pog. blagajničarka: bila je kasirka v trgovini
  18.      kasiterít  -a m () min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit
  19.      kaskáda  -e ž () knjiž. manjši stopničasti slap: umetno narejena kaskada; kaskade in fontane / voda pada v več kaskadah; pren., ekspr. kaskada besed, smeha ♦ geogr. brzica; grad. del odtočnega kanala v obliki stopnice, ki omogoča v strmem terenu predpisani padec kanala; zaporedje takih delov
  20.      kaskadêr  -ja m () film. kdor je izurjen za izvajanje zahtevnih telesnih spretnosti in nadomešča igralca v nevarnih prizorih: dubler in kaskader / filmski kaskader
  21.      kásko  -a m () žarg. kasko zavarovanje: vpeljati pri kasku nov način zavarovanja
  22.      kásta  -e ž () 1. zlasti v Indiji zaprta družbena skupina z določenim položajem, odnosom do drugih takih skupin: izobčiti iz kaste; kasta brahmanov / družbena delitev na kaste 2. slabš., navadno s prilastkom zaprta poklicna ali družbena skupina sploh: biti, postajati posebna kasta; privilegirana birokratska kasta; plemiška kasta; vodilna kasta
  23.      kastelán  -a m () knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani
  24.      kásten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kasto: indijski kastni sistem / kastna ureditev / kastni odnosi v podjetju
  25.      kastrácija  -e ž (á) med., vet. odstranitev spolnih žlez; skopljenje: posledice kastracije; kastracija in sterilizacija / napraviti kastracijo

   16.538 16.563 16.588 16.613 16.638 16.663 16.688 16.713 16.738 16.763  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA