Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.613-16.637)



  1.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom
  2.      karbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbol: karbolna raztopina / karbolno milo
  3.      karbón  -a m (ọ̑) 1. geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se pojavili prvi iglavci in plazilci: bujno rastlinstvo v karbonu 2. pog. karbon papir: vstaviti med liste karbon; neskl. pril.: karbon papir papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo
  4.      karbonár  -ja m (á) zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje
  5.      karbonát  -a m () kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat
  6.      karbonáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na karbonat: karbonatne kamnine, rude / karbonatna trdota vode trdota, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat
  7.      karbonizácija  -e ž (á) glagolnik od karbonizirati: karbonizacija lesa / karbonizacija kosti pri močnih opeklinah / karbonizacija volne
  8.      karbonizírati  -am nedov. in dov. () redko spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v ogljetekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo karbonizírati se geol. spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
  9.      karborúnd  -a m () teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom ♦ min. spojina silicija z ogljikom
  10.      karburátor  -ja m () strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom; uplinjač
  11.      kárcer  -ja m (á) šol., v stari Avstriji disciplinska kazen, pri kateri mora biti učenec določen del prostega časa v šoli: dati, dobiti štiri ure karcerja
  12.      kardamóm  in kardamón -a m (ọ̑; ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
  13.      kardiográf  -a m () med. aparat, ki grafično prikazuje bitje srca: rentgenski aparat in kardiograf
  14.      kardiologíja  -e ž () veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
  15.      karé  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kvadratast, četverokoten kompleks: kare z jablanami / zazidalni kare 2. voj. vojaška enota, razporejena v obliki četverokotnika: na trgu je stal kare / vojaki so napravili kare / postaviti četo v kare // nekdaj večja vojaška enota, razporejena za boj v obliki četverokotnika: zagnati se proti kareju 3. gastr. telečji ali svinjski hrbet s kostmi: razrezati kare / kilogram kareja
  16.      karénca  -e ž (ẹ̑) 1. med. pomanjkanje kake snovi v organizmu: karenca vitaminov 2. jur. čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; čakalni čas, čakalni rok: skleniti zavarovanje s karenco
  17.      karéta 2 -e ž (ẹ̑) zool., navadno v zvezi prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata
  18.      karfijóla  -e ž (ọ̑) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo
  19.      Karíbda  -e ž () knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost: zavedal se je vseh Scil in Karibd pri prenosu romana na oder ∙ knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti
  20.      karibú  -ja m () zool. severni jelen, ki živi v severnem delu Severne Amerike, Rangifer caribou: karibuji in moškatno govedo
  21.      kariêra  -e ž () nav. ekspr. (hitra) uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: v tem poklicu se ji obeta kariera; zagotovljena ji je kariera tudi brez izobrazbe; s takšnim dejanjem si je samo pokvaril kariero / hitra kariera ∙ ekspr. narediti kariero uspeti // navadno s prilastkom delovanje, življenje glede na poklicno družbeno področje: začel je z advokatsko kariero; uspešna igralska kariera; za seboj ima razgibano politično, umetniško kariero; znanstvena kariera; dvomljiva kariera pevca / bil je še mlad in na začetku (svoje) kariere / kratkotrajna športna kariera
  22.      karieríst  -a m () slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: politični karierist; karieristi in kruhoborci
  23.      karierízem  -zma m () slabš. boj, prizadevanje (samo) za hitro uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja: karierizem in oportunizem
  24.      karikaturíst  -a m () kdor riše karikature: duhovit, izvrsten karikaturist; ilustrator in karikaturist
  25.      karikíranost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost karikiranega: igralec je odigral svojo vlogo z veliko mero karikiranosti in grotesknosti

   16.488 16.513 16.538 16.563 16.588 16.613 16.638 16.663 16.688 16.713  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA