Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.501-16.525)


  1.      kanibál  tudi kánibal -a m (ȃ; ȃ) 1. človek, ki jé človeško meso, ljudožerec: lovci na glave in kanibali 2. zool. žival, ki jé pripadnike svoje vrste: pajki kanibali ♪
  2.      kanibálka  tudi kánibalka -e ž (ȃ; ȃ) ženska oblika od kanibal: kanibali in kanibalke ♪
  3.      kaníster  -tra m (í) knjiž., redko kanta: kanister, poln bencina, olja ♪
  4.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri ♪
  5.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  6.      kánjon  -a m (ȃ) ozka rečna dolina s strmimi, navadno navpičnimi pobočji: globok kanjon / kanjon Kolorada, Neretve ♪
  7.      kánjonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko področje Kolorada / kanjonska dolina, soteska ♪
  8.      kanonáda  -e ž (ȃ) pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic ♪
  9.      kanonikát  -a m (ȃ) naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku ♪
  10.      kanonír  -ja m (í) zastar. topničar: služil je pri kanonirjih; kanonirji in dragonci ♪
  11.      kanóniški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kanonike: kanoniška obleka / kanoniška inštalacija ♪
  12.      kanonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali 2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer ♪
  13.      kànt  m neskl. (ȁ) pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant ♪
  14.      kánta  -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
  15.      kantáta  -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
  16.      kántávtor  -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
  17.      kantiléna  -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine ♪
  18.      kantón  -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
  19.      kántor  -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj ♪
  20.      kántorstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnosti, kakršne je imel Cankarjev Kantor: nemoralnost in kantorstvo ♪
  21.      kanú  -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
  22.      kanuíst  -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
  23.      kánvas  -a m (ȃ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir, prožna ponjava ♪
  24.      káos  -a m (ȃ) 1. knjiž. velik nered, zmeda: v mestu je bil popoln kaos; najti izhod iz kaosa / gospodarski, idejni, politični kaos / kaos glasov 2. po nazoru starih Grkov neizmeren prazen prostor, iz katerega je nastal svet: kaos in kozmos ♪
  25.      káp  -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske ● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo ◊ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin ♪

   16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576 16.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA