Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (16.451-16.475) ![](arw_left.gif)
- kamnokràs in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m (ȁ á; ȃ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa ♪
- kamnokréč tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč ♪
- kamnolómec -mca m (ọ̑) kdor dela v kamnolomu: služil si je kruh kot kamnolomec / klesarji in kamnolomci ♪
- kamnomèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja ♪
- kamnorèz in kamnoréz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar ♪
- kamnorézec -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
- kamnosèk in kamnosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki ♪
- kamnotvóren -rna -o prid. (ọ̄) geol. nanašajoč se na nastajanje kamna, kamnine: te korale so kamnotvorne / kamnotvorni procesi ♪
- kamnovŕt tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač ♪
- kámor vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
- kamóra -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi ♪
- kámorkóli in kámor kóli prisl. (ȃ-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli ♪
- kámorkóli in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo ♪
- kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema ♪
- kámpa -e ž (ȃ) zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev ♪
- kampánja 2 -e ž (ā) knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji ♪
- kámpeljc -a [pǝl] m (ȃ) pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol ♪
- kampíranje tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s (ȋ) glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje ♪
- kampírati -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. (ȋ) pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo ♪
- kampíst tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m (ȋ) pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov ♪
- kámra -e ž (ȃ) 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba ♪
- kamrík -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi: blazina iz kamrika ♪
- kamuflírati -am nedov. in dov. (ȋ) voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost kamuflíran -a -o: kamuflirana ladja ♪
- kán 1 -a m (ȃ) 1. zlasti pri Mongolih, nekdaj poglavar, vladar: prijezdil je kan s svojimi konjeniki / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Džingis kan 2. kot zapostavljeni pristavek k moškemu imenu, v nekaterih azijskih deželah plemič: Jahija kan ♪
- kán 2 -a m (ȃ) agr. glivična bolezen na vinu, sadjevcu, navadno v obliki belkaste prevleke: vino ima kan ♪
16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551