Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (16.376-16.400) ![](arw_left.gif)
- kaligráf -a m (ȃ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisec: po poklicu je bil kaligraf v kraljevi pisarni / kartografski risar in kaligraf ♪
- kálij -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah ♪
- kálijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom ♪
- kalikó -ja m (ọ̑) tekst. redka bombažna tkanina v platneni vezavi: povoji iz kalikoja ♪
- kalílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov: tovarna ima kovačnico in kalilnico ♪
- kalílnik 1 -a m (ȋ) teh. posoda s tekočino za kaljenje kovinskih predmetov: kalilnik pri kovaškem ognjišču ♪
- kalílo -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila ♪
- kalírati -am dov. in nedov. (ȋ) trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala ♪
- kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪
- kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
- kalíti 3 -ím nedov. (ȋ í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo ♪
- kalívec 2 -vca m (ȋ) delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec ♪
- kaljênje 1 -a s (é) glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru ♪
- kaljív -a -o prid. (ȋ í) metal. ki se da kaliti: kaljiva kovina ♪
- kaljívost -i ž (í) metal. sposobnost kovine, da se da kaliti: kaljivost jekla ♪
- kálk -a m (ȃ) lingv. beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika: kalk iz nemščine; kalki in izposojenke ♪
- kalkírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze: kalkirati nemške izraze ♪
- kalkulácija -e ž (á) ekon. računsko ugotavljanje stroškov zaradi določitve cene proizvodu ali storitvi; izračunavanje, preračunavanje: osnovan na točni kalkulaciji / ukvarjati se s kalkulacijo / po dosedanjih kalkulacijah so stroški veliki / kalkulacija nabavne, prodajne cene / oddelek za kalkulacijo // predračun, račun: napraviti kalkulacijo stroškov; med kalkulacijo in obračunom je bila velika razlika ♪
- kalkulánt -a m (ā á) 1. ekon. kdor se poklicno ukvarja s kalkuliranjem: kalkulanti in analitiki 2. redko preračunljivec, računar: ne bodi tak kalkulant ♪
- kalkulátor -ja m (ȃ) žarg. računski stroj: integrator in kalkulator ♪
- kalkulírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške ♪
- kalmúk in kálmuk -a m (ȗ; ȃ) tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka ♪
- kálnica -e ž (ȃ) zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax ♪
- kálnost -i ž (á) lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost ♪
- kálo -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476