Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (16.238-16.262)


  1.      júžnoštájerski  -a -o prid. (ū-ȃ) 1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih 2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko področje ♪
  2.      k  [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
  3.      k  predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič ♪
  4.      ká  in ka prisl. (ā) zastar. uvaja vprašanje; ali: ka nisva prijatelja? ♪
  5.      ka  vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da: rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati ♪
  6.      kábala  -e ž (ȃ) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo 2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost, nerazumljivost: kabala številk in besed ♪
  7.      kabalíst  -a m (ȋ) zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji kdor se ukvarja s kabalo ali kabalistiko: kabalisti in alkimisti ♪
  8.      kabalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije ♪
  9.      kabalístika  -e ž (í) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika 2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike ♪
  10.      kabarét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino // predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret ♪
  11.      kabaréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka; kabaretna skupina / kabaretni spored; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka ♪
  12.      kabaretíst  -a m (ȋ) kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje ♪
  13.      kabaretístka  -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov ♪
  14.      kábel  -bla m (á) 1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom: električni, telefonski kabel; nadzemni, podmorski, podvodni kabel; antenski kabel ki povezuje anteno s sprejemnikom ali oddajnikom; kabel za električni kuhalnik ♦ elektr. armirani kabel kabel s kabelsko armaturo; enožilni, večžilni kabel; inštalacijski kabel; koaksialni kabel; nizkonapetostni, visokonapetostni kabel 2. močna vrv, narejena iz zvitih jeklenih vrvi: obrabljeni kabel se je pod težo bremena pretrgal; montirali so kable za žičnico; kabli visečega mostu 3. navt. dolžinska mera, desetina morske milje: ladja se je zasidrala nekaj kablov od pomola ♪
  15.      kábelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem ♪
  16.      kabernét  -a m (ẹ̑) agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet // kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta ♪
  17.      káblica  in kablíca -e ž (á; í) star. posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: prinesla je polno kablico mleka ♪
  18.      káblič  -a in kablìč -íča m (á; ȉ í) star. čebrič, škaf: poln kablič smeti / redko v kabliču se je hladila steklenica šampanjca ♪
  19.      kablírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti ♪
  20.      kablovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod ♪
  21.      kabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kabotažo: kabotažna trgovina / kabotažna plovba ♪
  22.      kacétar  -ja m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev ♪
  23.      kacétnik  -a m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki ♪
  24.      kacík  -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju 1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika 2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik ♪
  25.      káča  -e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak ∙ ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae ♪

   16.113 16.138 16.163 16.188 16.213 16.238 16.263 16.288 16.313 16.338  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA