Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (15.763-15.787)


  1.      jafetítski  -a -o prid. (ȋ) lingv., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije: jafetitski jeziki / jafetitska teorija teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih glasovnih skupin ♪
  2.      jága  -e ž (á) 1. pog. lov: v nedeljo bo jaga; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi 2. etn., v zvezi divja jaga, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage ∙ ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar ♪
  3.      jága bába  jáge bábe ž (á-á) mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: jaga baba in povodni mož ♪
  4.      jágelc  -a [gǝl] m (ȃ) nar. dolenjsko trobentica: zvončki in jagelci ♪
  5.      jágenjc  -a [gǝn] m (ȃ) star. jagenjček: jagenjci in ovce / tak jagenjc vse uboga ♪
  6.      jágenjček  -čka [gǝn] m (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: ovca z jagenjčkom // mlad ovčji samec: jagenjček in ovčka 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: v primeri z vami je on pravi jagenjček 3. mn., redko oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice ♪
  7.      jágned  -a m (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: vitki jagnedi ob cesti; ravnina s samotnimi jagnedi ♪
  8.      jágnje  -ta s (á) 1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa; zaklati jagnje; belo, kodrasto jagnje; krotek, ponižen kot jagnje; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♦ rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje ♪
  9.      jagnjetíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili ♪
  10.      jágnjič  -a m (ā) nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev ♪
  11.      jágnjiti  -im nedov. in dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo ♪
  12.      jágoda  -e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka ◊ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
  13.      jágodica  -e ž (á) 1. manjšalnica od jagoda: grmi s črnimi jagodicami / ekspr. bi radi malo jagodic / kot nagovor da si le tukaj, jagodica moja 2. anat., navadno v zvezi prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica: vzeti kri iz prstne jagodice ♪
  14.      jágodičje  tudi jagodíčje -a s (á; ȋ) rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami ♪
  15.      jagodíšče  in jágodišče -a s (í; á) kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče ♪
  16.      jágodje  -a s (á) več jagod, jagode: v vinogradu so pobirali osuto jagodje ♦ um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod ♪
  17.      jagodnják  -a m (á) 1. nasad jagod: urediti si jagodnjak 2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria ♪
  18.      jahálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko jezdec, jahač: konj se upira jahalcu ♪
  19.      jahálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča ♪
  20.      jahálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki jaha ali goji jahanje: dohitel je mlade jahalke; cirkuške jahalke; na prireditvi je nastopilo več slavnih jahalk ♪
  21.      jahálke  -hálk ž mn. (ȃ) redko jahalne hlače: oficir v škornjih in jahalkah ♪
  22.      jaháriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi ♪
  23.      jáhati  -am tudi jášem nedov. (ā) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu 3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot kletvica vrag naj ga jaha 4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi ∙ pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je jaháje: lovili so živali, jahaje na hitrih konjih jahajóč -a -e: bližala se jim je počasi jahajoča patrulja ♪
  24.      jáhta  -e ž (ȃ) manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali; voziti se z jahto; razkošna jahta; turisti z jahtami / motorna jahta ♪
  25.      jájce  -a s (á) 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec; mravljinčja jajca mravljinčje bube; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo // taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije; kuhati, lupiti, vložiti jajca; nasaditi jajca koklji; nesti, valiti jajca; pobirati jajca iz gnezd; koklja sedi na jajcih; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce; kokošja, račja jajca; jajce z dvema rumenjakoma; embalaža za jajca; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne; izpihati, izpiti jajce; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom, (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom; jajca v prahu posušena in drobno zmleta 2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom; bikova jajca / nizko suni ga v jajca 3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja ● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; ekspr. Kolumbovo jajce navidez nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol ◊ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; konsumna jajca namenjena prehrani; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti ♪

   15.638 15.663 15.688 15.713 15.738 15.763 15.788 15.813 15.838 15.863  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA