Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.913-14.937)


  1.      izbrusíti  in izbrúsiti -im dov. (ȋ ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil ♪
  2.      izbrusíti  in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo ♪
  3.      izbúbiti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož ♪
  4.      izbúh  -a m (ȗ) redko vzboklina, izboklina: kamnit izbuh ♪
  5.      izbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen -a -o: izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči ♪
  6.      izbúljiti  -im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen -a -o: gledati z vodenimi, izbuljenimi očmi ♪
  7.      izbúnkati  -am in zbúnkati -am dov. (ȗ) ekspr., redko pretepsti, natepsti: pošteno so ga izbunkali ♪
  8.      izcédek  -dka m (ẹ̑) 1. kar se izceja iz česa: sluzast, smolast, strdljiv izcedek; izcedek iz dreves / izcedek iz pomaranče // med. kar se izceja iz telesa pri vnetju: gnojen, vlečljiv izcedek; izcedek iz nožnice, rane / izcedek pri vnetju 2. nav. mn., agr. seč, tekočina, ki se odteka iz hleva: odvajanje izcedkov ♪
  9.      izcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izcedek: izcedno vnetje / izcedna tekočina ♪
  10.      izcedíti  -ím tudi scedíti -ím dov., izcêdi in izcédi tudi scêdi in scédi; izcédil tudi scédil (ȋ í) 1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa: izcediti med iz satja; izcediti sok iz limone; izcediti s sokovnikom 2. redko odcediti, iztočiti: izcediti steklenice; izcediti vino iz posode ● ekspr. kaj praviš, je počasi izcedil rekel, povedal; ekspr. iz kupca je hotel izcediti čim več iztisniti izcedíti se tudi scedíti se zelo počasi in v majhnih količinah odteči: iz pomaranče se je izcedil ves sok; pren. vsa moč se mu je izcedila iz telesa ∙ ekspr. nebo se je izcedilo prenehalo je deževati izcejèn tudi scejèn -êna -o: izcejena limona; prim. scediti ♪
  11.      izcéja  -e ž (ẹ̑) 1. redko izcejanje: izceja slin 2. star. izcedek: sluzasta izceja ◊ metal. neenakomerno porazdeljene primesi, dodatki v strjeni zlitini ♪
  12.      izcéjanje  tudi scéjanje -a s (ẹ́) glagolnik od izcejati: izcejanje smole, soka / gnojno izcejanje iz rane ◊ metal. pojav, da so pri strjevanju zlitin primesi, dodatki neenakomerno porazdeljeni; talilni postopek, pri katerem se ločijo lažje taljive kovine od težje taljivih ♪
  13.      izcéjati  -am tudi scéjati -am nedov. (ẹ́) 1. počasi, v majhnih količinah izločati: slive pri sušenju izcejajo sok 2. povzročati, da se kaj izloča, odteka iz česa: izcejati sok iz jagod izcéjati se tudi scéjati se zelo počasi in v majhnih količinah odtekati: gnoj se izceja iz rane; smola se izceja iz drevesa; prim. scejati ♪
  14.      izcímiti se  -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja ♪
  15.      izcizelírati  -am dov. (ȋ) vrezati drobne okraske v kovino: izcizelirati nakit; pren. izcizelirati novelo izcizelíran -a -o: lepo izcizelirana doza; umetniško izcizelirana črtica ♪
  16.      izcizéti  -ím tudi scizéti -ím dov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo ♪
  17.      izcuréti  -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í) izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina ♪
  18.      izcurljáti  -ám in scurljáti -ám dov. (á ȃ) izteči, odteči v tankem curku: vsa tekočina je izcurljala; voda mu je izcurljala skozi prste ♪
  19.      izčebljáti  -ám tudi sčebljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala ♪
  20.      izčéditi  -im tudi sčéditi -im dov., izčéden in izčéjen tudi sčéden in sčéjen (ẹ́ ẹ̄) redko očistiti, osnažiti: izčediti madeže ♪
  21.      izčenčáti  -ám in sčenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili ♪
  22.      izčístiti  -im in sčístiti -im dov. (í ȋ) 1. odstraniti umazanijo, prah iz česa: izčistiti sod / izčistiti madeže z bencinom ♦ med. izčistiti (črevo) pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti rano odstraniti gnoj, tujke iz nje 2. odstraniti primesi: izčistiti rudo; pren. izčistiti iz jezika tuje besede 3. knjiž. povzročiti, da postane kaj bolj jasno, izoblikovano: izčistiti svoje nazore, poglede izčístiti se in sčístiti se izgubiti skaljenost, motnost: voda v potoku se je izčistila; vino se je že izčistilo / nebo se je čez noč izčistilo izčíščen in sčíščen -a -o: izčiščena posoda; formalno, vsebinsko izčiščen ♪
  23.      izčíščenje  in sčíščenje -a s (ȋ) glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila ♪
  24.      izčiščeváti  -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede ♪
  25.      izčŕpati  -am dov. (r̄) 1. s črpalko izsesati, dobiti tekočino: že pri prvem vrtanju so izčrpali nekaj nafte; izčrpati sto litrov vode // s črpalko izsesati popolnoma, v celoti: izčrpati vodo iz vodnjaka / izčrpati zrak iz balona 2. popolnoma, v celoti porabiti: izčrpati zaloge hrane / publ. izčrpati vse možnosti // upoštevati, zajeti kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpati gradivo, problematiko / ekspr. učenec je izčrpal vse svoje znanje povedal je vse, kar je vedel o stvari 3. vzeti moč, oslabiti: bolezen ga je izčrpala; izčrpati vojsko z dolgim pohodom; z delom se je izčrpal / zemlja se je izčrpala izčŕpan -a -o: izčrpan človek; vrelci so že močno izčrpani; izčrpano gradivo; telesno izčrpan; izčrpan od napora / dnevni red je izčrpan vse točke dnevnega reda so se obravnavale ♪

   14.788 14.813 14.838 14.863 14.888 14.913 14.938 14.963 14.988 15.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA