Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.776-14.800)



  1.      ionizátor  -ja m () teh. snov, ki rada razpada v ione in s katero se doseže mirnejši električni oblok
  2.      ionizírati  -am nedov. in dov. () fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij
  3.      ionosfêra  -e ž () meteor. del atmosfere v višini približno od 100 do 400 km: raziskovati ionosfero; področje ionosfere; ionizacija v ionosferi
  4.      ionosfêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na ionosfero: ionosferski pojavi / ionosferska plast plast ionosfere z zelo povečano koncentracijo ionov in elektronov
  5.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristalkem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita
  6.      ípak  prisl. () zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
  7.      iperít  -a m () kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: uporaba iperita v prvi svetovni vojni
  8.      ìracionálen  -lna -o prid. (-) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega
  9.      ìracionalízem  -zma m (-) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
  10.      iradiácija  -e ž (á) 1. knjiž. širjenje, izžarevanje: iradiacija čustev 2. fiz. pojav, da se svetel predmet vidi na temnem ozadju večji, kot je v resnici: slika je dobro vidna zaradi iradiacije 3. med. širjenje bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele
  11.      iranístika  -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike
  12.      iránski  -a -o prid. () nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina ♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind
  13.      ìreálen  -lna -o prid. (-) knjiž. neresničen, nestvaren: irealen pojav, predlog; irealna trditev / živi v irealnem svetu ◊ lingv. irealni (pogojni) stavek odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj, neuresničljivi pogojni odvisnik
  14.      iredentízem  -zma m () za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi: hujskati k iredentizmu; italijanski iredentizem; pristaši iredentizma
  15.      ìregulárnost  -i ž (-) knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost
  16.      ìrelevánten  -tna -o prid. (-) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna
  17.      írh  -a m (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh; irhovina: hlače iz irha ♦ usnj. strojiti na irh strojiti z ribjim oljem in brusiti s smirkom
  18.      írhar  -ja m () 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji
  19.      írhast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz irhovine: pri sebi je imel irhast mošnjiček; irhaste hlače 2. slabš., redko neroden, neuglajen: irhast možak
  20.      írhov  -a -o prid. (í) redko ki je iz irhovine; irhast: irhov suknjič ima
  21.      irídij  -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina
  22.      irigácija  -e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko
  23.      irigátor  -ja m () med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik
  24.      íris  -a m () 1. anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico; šarenica: vnetje irisa 2. vrtn. vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti; perunika: šopek rumenih irisov
  25.      iritírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vznemirjati, dražiti: njegovi odgovori me iritirajo / nikotinovi produkti iritirajo sluznico

   14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851 14.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA