Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (1.476-1.500) 
- dnevnína -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino ♪
- dnína 1 -e ž (ȋ) delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini // plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne ♪
- dnína 2 -e ž (í) nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi ♪
- dnínar -ja m (ȋ) najet kmetijski delavec, plačan na dan: polje so mu obdelovali dninarji; najemati dninarje; oče je bil reven dninar ♪
- dnínarica -e ž (ȋ) najeta kmetijska delavka, plačana na dan: domača hči in dninarice okopavajo krompir; preživljala se je kot dninarica ♪
- dnináriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. hoditi na dnino: vse življenje je dninaril; dninariti za borno plačilo; dninariti po kmetijah ♪
- dnínarka -e ž (ȋ) dninarica: njegova mati je bila dninarka ♪
- dnínarski -a -o (ȋ) pridevnik od dninar: dninarsko delo ♪
- dníniti -im nedov. (í ȋ) knjiž. hoditi na dnino: dninil je pri kmetih ♪
- dobovína -e ž (í) star. hrastov les: miza iz dobovine ♪
- dobríčina -e m (ȋ) ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine ♪
- dobríčina -e ž (ȋ) ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina ♪
- dobrín -a m (ȋ) agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku ♪
- dobrína -e ž (í) 1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb: pridobivati, proizvajati dobrine; gospodarske, potrošne dobrine; težiti po vedno novih materialnih dobrinah; duhovne dobrine; ustvarjati kulturne dobrine; izmenjava raznih dobrin 2. redko korist: cepljenje proti boleznim je velika dobrina naših otrok; to je dobrina za vse ljudi 3. knjiž. dobra, pozitivna lastnost: etične dobrine; planinstvo vzbuja v ljudeh moralne dobrine ♪
- dobrolétina -e ž (ẹ̄) nar. dobrovita: grm dobroletine ♪
- dobrolétovina in dobroletovína -e ž (ẹ̄; í) nar. dobrovita: posekati dobroletovino ♪
- dobrovítovina in dobrovitovína -e ž (ȋ; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine ♪
- dogodívščina -e ž (ȋ) nenavaden, zanimiv, vznemirljiv doživljaj: blodi po svetu in išče dogodivščin; pripoveduje nam o nezaslišanih dogodivščinah; njegove ljubezenske dogodivščine; želja po dogodivščinah ♪
- dogovína -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino ♪
- dohodarína -e ž (ȋ) zastar. dohodnina ♪
- dohodnína -e ž (ȋ) davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine ♪
- dohodnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dohodnino: znižati dohodninsko stopnjo / dohodninski davek ♪
- dojnína -e ž (ȋ) v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam ♪
- doktrína -e ž (ȋ) 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina ♪
- doktrinálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na doktrino: doktrinalna trditev / doktrinalna nasprotja ♪
1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 
