Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.751-14.775)


  1.      importíranec  -nca m (ȋ) slabš., redko kdor je poslan, je prišel iz drugega okolja: importiranci in domačini ♪
  2.      importírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kupovati blago v drugi državi; uvažati: importirati avtomobile; pren., ekspr. importirati ideje importíran -a -o: importirani slog; ta izraz je importiran k nam iz angleščine; importirano blago ♪
  3.      ìmpoténten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba ♪
  4.      impozánten  -tna -o prid., impozántnejši (ȃ) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica ♪
  5.      impregníranje  -a s (ȋ) glagolnik od impregnirati: povečati odpornost z impregniranjem; impregniranje tkanin ♪
  6.      impregnírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prepajati s kemičnimi snovmi, da se doseže zaščita, večja odpornost: impregnirati les, papir, tkanino; impregnirati sod za vino / impregnirati proti vlagi impregníran -a -o: impregnirano šotorsko platno; tkanina je bila impregnirana proti moljem ♪
  7.      impresíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; (čutni) vtis: dogajanje je pustilo pri njem globoko impresijo / zanimive popotne impresije / odšel je pod močno impresijo vsega, kar je videl 2. lit., um. umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje: čudovita barvna impresija / najbolj dragocene so njegove pokrajinske impresije / z zanimanjem je prebral impresije iz Amerike / pesnik impresij ♪
  8.      impresionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, vzbuditi močen (čutni) vtis: njegove slike impresionirajo; ta dežela nas je impresionirala s svojimi naravnimi lepotami / dogodki so ga vidno impresionirali pretresli, presunili / publ. delegacijo so zelo impresionirali uspehi tovarne navdušili, prevzeli impresioníran -a -o: impresioniran je bil nad vsem, kar se je dogajalo ♪
  9.      impresionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na impresionizem: impresionistični slikarji; impresionistično pesništvo / pesniki in pisatelji impresionistične smeri / objavil je moderno impresionistično črtico impresionístično prisl.: impresionistično občutena pesem ♪
  10.      impresionízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti (čutni) vtis zunanjega sveta: impresionizem v slikarstvu; predstavnik impresionizma ♪
  11.      impresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo ♪
  12.      imprésum  -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon ♪
  13.      imprimé  in imprime -ja [-mé] m (ẹ̑) tekst. potiskana tkanina iz naravne, umetne svile, navadno za ženske obleke: obleka iz impriméja ♪
  14.      impromptu  -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ) 1. muz. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir 2. knjiž., redko domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje ♪
  15.      improvizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. posredovati, poustvarjati kaj brez priprave, načrta: improvizirati govor; improvizirati na klavirju / zna odlično improvizirati / ni igral po notah, marveč je improviziral / ekspr. za pouk se ni dosti pripravljal, ampak je v razredu kar improviziral // narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne z ustreznim materialom: iz navadnih desk so improvizirali mizo; improvizirati nosilnico; improvizirati oder // ponazoriti, uprizoriti: improvizirati gašenje požara; improvizirati napad na mesto improvizíran -a -o: improviziran podstavek; improvizirana igra, oddaja; slavje je bilo improvizirano ♪
  16.      impúlz  -a m (ȗ) 1. knjiž. kar z močnim, navadno kratkotrajnim delovanjem povzroči, ohrani kako drugo delovanje, spodbuda: mnogi duhovni impulzi so prihajali iz te dežele; pasivno sprejema vse impulze; čakali so še na zadnji politični impulz / za svoje delovanje niso dobili nobenega impulza več; dati naši trgovini nov impulz / z oslabljenim pomenom sproščanje čustvenih impulzov // redko težnja, nagon: nepremagljiv impulz ga je gnal stran 2. elektr. kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost, sunek: prekiniti, sprožiti impulz; kratki, močni impulzi; antena sprejema oddane impulze; jakost, pot impulza; trajanje impulza / tokovni, valovni impulz ◊ biol. vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; fiz. produkt nespremenljive količine in časa, sunek ♪
  17.      impulzíven  -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
  18.      imputírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. svojevoljno pripisati, podtakniti: Stritar je Prešernu imputiral vrsto svojih idej ♪
  19.      imún  -a -o prid. (ȗ) 1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni 2. knjiž. neobčutljiv, odporen: imun je za vse negativne vplive / tovarna ne more biti imuna do dogajanja na trgu ravnodušna ♪
  20.      imunizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. povzročiti odpornost organizma proti določeni okužbi: cepljenje imunizira samo za določen čas; imunizirati s serumom / imunizirati ljudi proti azijski gripi ♪
  21.      imunologíja  -e ž (ȋ) veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi: laboratorij za imunologijo; imunologija in virologija ♪
  22.      imunolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imunologijo: imunološki inštitut / imunološka reakcija imunska reakcija ♪
  23.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion ♪
  24.      ionizácija  -e ž (á) fiz. nastanek ionov iz atomov, molekul: strela povzroči ionizacijo zraka; ionizacija atomov s sevanjem; ionizacija plina ♪
  25.      ionizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule ♪

   14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA