Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.488-14.512)



  1.      hudôbar  -ja m () evfem., redko hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar
  2.      hudôbec  -bca m (ó) evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec
  3.      hudôben  -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen ◊ rel. hudobni duh hudič hudôbno prisl.: hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
  4.      hudôbnež  -a m () hudoben človek: ima ga za hudobneža; velik, zakrknjen hudobnež; pravičniki in hudobneži
  5.      hudôbnost  -i ž (ó) lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti // zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil ji je vse njene hudobnosti
  6.      hudodélec  -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev
  7.      hudodélka  -e ž (ẹ̑) storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko
  8.      hudodélnik  -a m (ẹ̑) star. storilec kaznivega dejanja, zločinec: kaznovati, zasledovati hudodelnika; na smrt obsojeni hudodelnik
  9.      hudodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka
  10.      hudodélstvo  -a s (ẹ̑) kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev
  11.      hudolésov  -a -o (ẹ́) pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci
  12.      hudolétnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica
  13.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
  14.      hudomúšnež  -a m () hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi
  15.      hudomúšnica  -e ž () 1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic
  16.      hudomúšnost  -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine
  17.      hudoúriti  -im nedov.) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
  18.      hudoúrnica  -e ž () redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
  19.      hudoúrnik  -a m () 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik
  20.      hudováti se  -újem se nedov.) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet
  21.      hugenót  -a m (ọ̑) v Franciji, od 16. do 18. stoletja protestant, zlasti kalvinec: pokol hugenotov
  22.      hujskáč  -a m (á) kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač
  23.      hújšati 1 -am nedov. () postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša
  24.      hújšati 2 -am nedov. () delati hujše, slabše: revščina je hujšala njegovo žalostno usodo; odnosi med sosedi se hujšajo; mednarodna politična situacija se hujša / bolezen se mu hujša
  25.      húkanje  -a s () glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov

   14.363 14.388 14.413 14.438 14.463 14.488 14.513 14.538 14.563 14.588  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA