Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.313-14.337)



  1.      homúlica  -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae
  2.      honorácior  -óra in -órja mọ̑) nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori
  3.      honorár  -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
  4.      honorírati  -am dov. in nedov. () dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran -a -o: honoriran knjigovodja
  5.      hónved  -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami
  6.      hòp  medm. () 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam
  7.      hópak  -a m (ọ̑) ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: zaplesali so hopak
  8.      hôpsati  -am in hópsati -am nedov. (; ọ̑) pog., ekspr. poskakovati: otroci so hopsali okrog dedka / pri plesu je hopsal
  9.      hórda 1 -e ž (ọ̑) slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; fašistične, roparske horde; naval vojaških hord ♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
  10.      horizónt  -a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont ◊ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
  11.      horizontála  -e ž () 1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini 2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami
  12.      horizontálen  -lna -o prid. () 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
  13.      horizontálnost  -i ž () značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine
  14.      horizónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku ♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta
  15.      hormón  -a m (ọ̑) biol. snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu: rastni, spolni hormoni; hormon nadledvične žleze / rastlinski hormoni / sintetični hormoni
  16.      hormónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hormone: hormonska žleza / hormonski preparati; hormonska injekcija; hormonska in vitaminska krema ♦ med. hormonsko zdravljenje
  17.      hórror vácui  [horor vakui] m neskl. (ọ̑-) knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui
  18.      horténzija  -e ž (ẹ́) grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih: na vrtu so rastle bele in rdeče hortenzije
  19.      hortikultúra  -e ž () dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja z vrtnarstvom: določiti mejo med hortikulturo in agrikulturo; ustvarjanje materialne osnove v hortikulturi / razstava modernega vrtnarstva, rož in hortikulture
  20.      hortikultúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na hortikulturo: hortikulturna dejavnost / hortikulturno društvo / hortikulturni inženir
  21.      hórùk  medm. (ọ̑-) pri skupnem dvigu, premiku česa težkega izraža spodbudo: vzdignimo, horuk; ho(oo)ruk / mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf; sam.: trikratni horuk za komandanta delovne brigade
  22.      hospíc  -a m () 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu
  23.      hospitacíjski  tudi hospitácijski -a -o prid. (; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina
  24.      hospitál  -a m () 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu
  25.      hospitalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik

   14.188 14.213 14.238 14.263 14.288 14.313 14.338 14.363 14.388 14.413  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA