Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.238-14.262)


  1.      hlapón  -a m (ọ̑) star. parna lokomotiva: pod klancem so vlaku priključili še en hlapon // vlak s tako lokomotivo: izza ovinka se je prikazal hlapon ♪
  2.      hlapóvje  -a s (ọ̑) redko hlapi: bencinsko hlapovje ♪
  3.      hlastánje  -a s (ȃ) glagolnik od hlastati: dražili so zvezano zver in se smejali njenemu hlastanju / iz svinjaka se je slišalo glasno hlastanje svinj / hlastanje po bogastvu, za uspehom / hlastanje po prijateljstvu, življenju ♪
  4.      hlastáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju ♪
  5.      hlastàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija ♪
  6.      hlásten  -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede ♪
  7.      hléb  tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha // kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira 2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba ♪
  8.      hlébast  -a -o prid. (ẹ̄) nav. ekspr. podoben hlebcu: hlebasta oteklina / hlebasti griči ♪
  9.      hlébčar  -ja m (ẹ̑) nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev ♪
  10.      hlébček  -čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od hlebec: ker ni dobila žemelj, je kupila hlebčke / hlebček kruha / droži v hlebčkih 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus ♪
  11.      hlébec  -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci ♪
  12.      hlév  -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano ♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten ♪
  13.      hlévar  in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar ♪
  14.      hlévarica  in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í) 1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico 2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač) ♪
  15.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu ♪
  16.      hlíd  -a m (ȋ) star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino ♪
  17.      hlíkati  -am nedov. (ȋ) nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina) ♪
  18.      hlímba  -e ž (ȋ) knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe ♪
  19.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ) sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok ♪
  20.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila ♪
  21.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom ♪
  22.      hlíšč  -a m (ȋ) nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil ♪
  23.      hlódar  in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les ♪
  24.      hlódček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak ♪
  25.      hlodíšče  -a s (í) les. skladišče hlodov: veliki kupi hlodovine na hlodišču ♪

   14.113 14.138 14.163 14.188 14.213 14.238 14.263 14.288 14.313 14.338  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA