Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.163-14.187)



  1.      hipotóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  2.      hipotoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja
  3.      hipsométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves
  4.      hipsometríja  -e ž () nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine
  5.      hírati  -am nedov. () postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo
  6.      hírav  -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline
  7.      híravec  in hirávec -vca m (í; ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
  8.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike
  9.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti
  10.      hís 2 -a m () nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa
  11.      hispaníst  -a m () strokovnjak za španski jezik in kulturo
  12.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza
  13.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  14.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  15.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
  16.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini
  17.      historicízem  -zma m () knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja
  18.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
  19.      históričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike
  20.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadevelit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
  21.      histórik  -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik
  22.      historiográf  -a m () zgodovinopisec: dela historiografov iz sedemnajstega stoletja / dvorni historiograf / proučevanja historiografov in sociologov zgodovinarjev
  23.      historiografíja  -e ž () zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija
  24.      historiográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na historiografe ali historiografijo, zgodovinopisen: historiografske metode / historiografsko delo
  25.      historízem  -zma m () knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja

   14.038 14.063 14.088 14.113 14.138 14.163 14.188 14.213 14.238 14.263  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA