Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.151-14.175)


  1.      hipokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina ♪
  2.      Hipókratov  -a -o prid. (ọ̑) v zvezah: knjiž. Hipokratova prisega nekdaj besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
  3.      hipokrít  -a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit ♪
  4.      hipokrítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
  5.      hipokrizíja  -e ž (ȋ) knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe ♪
  6.      hiponím  -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo ♪
  7.      hipoplástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina ♪
  8.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo ♪
  9.      hipostazírati  -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme hipostazíran -a -o: Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi ♪
  10.      hipotáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje ♪
  11.      hipotéka  -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪
  12.      hipotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage ♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek hipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči ♪
  13.      hipotóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane ♪
  14.      hipotoníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja ♪
  15.      hipsométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves ♪
  16.      hipsometríja  -e ž (ȋ) nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine ♪
  17.      hírati  -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
  18.      hírav  -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline ♪
  19.      híravec  in hirávec -vca m (í; ȃ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev ♪
  20.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike ♪
  21.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti ♪
  22.      hís 2 -a m (ȋ) nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa ♪
  23.      hispaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo ♪
  24.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza ♪
  25.      histeríja  -e ž (ȋ) 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne ♪

   14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA