Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (14.076-14.100)



  1.      hidrávlik  -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
  2.      hidrávlika  -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
  3.      hidríd  -a m () kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid
  4.      hidrírati  -am nedov. in dov. () kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
  5.      hídroavión  -a m (-ọ̑) letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
  6.      hídrobiologíja  -e ž (-) veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi
  7.      hidrocefálnost  tudi hidrokefálnost -i ž () med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini, vodenoglavost: otrok je umrl zaradi hidrocefalnosti
  8.      hídrocentrála  -e ž (-) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri
  9.      hídroelektrárna  -e ž (-) elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje ♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena
  10.      hídroenergétski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem področju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
  11.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  12.      hidrofílen  -lna -o prid. () kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza ♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh
  13.      hidrofít  -a m () bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina
  14.      hidrofór  -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
  15.      hidrogeníranje  -a s () glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga
  16.      hidrogenírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog
  17.      hidrogénkarbonát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol ogljikove kisline
  18.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplove kisline
  19.      hidrogénsulfít  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplaste kisline
  20.      hídroglíser  -ja m (-) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
  21.      hidrografíja  -e ž () veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
  22.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  23.      hidroksíd  -a m () kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka
  24.      hidroksíl  -a m () kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika
  25.      hidroksílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina ♦ fiz. hidroksilni anioni

   13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA