Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (14.026-14.050)
- herbárij -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij ♪
- herbárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij ♪
- herbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati ♪
- herbicíd -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi ♪
- hercegóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak ♪
- herderjánstvo -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva ♪
- hereditárnost -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
- hêres -a m (ȇ) močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa ♪
- herezíja -e ž (ȋ) rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija ♪
- hêrkul -a m (ȇ) ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules ♪
- hêrma -e ž (ȇ) um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož ♪
- hermafrodít -a m (ȋ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi ♪
- hermafroditízem -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
- hermafrodítski -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
- hermelíka -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko ♪
- hermenévtika -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza ♪
- hermétičen -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli ♪
- hêrnija -e ž (é) med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije ♪
- heróičnost -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost ♪
- heroizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost heroizíran -a -o: idealizirane in heroizirane osebe v romanu ♪
- herój -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej ♪
- herójski -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino ♪
- hêros -a m (ȇ) v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov ♪
- herostrát in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem ♪
- herostrátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga ♪
13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126