Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (13.976-14.000)


  1.      hazárd  -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard ♪
  2.      hčérka  -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko ♪
  3.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  4.      hé  in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
  5.      hebáti  -ám [hǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba ♪
  6.      hebraístika  -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko ♪
  7.      hebraízem  -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪
  8.      héc  -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
  9.      hédžra  -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
  10.      hegemoníja  -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
  11.      hehé  in hehè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe ♪
  12.      hehetáti se  -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal ♪
  13.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec ♪
  14.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-ȃ) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo ♪
  15.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
  16.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen ♪
  17.      heksagonálen  -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
  18.      héksakord  in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov ♪
  19.      hékt  -a m (ẹ̑) pog. hektoliter: sod drži pet hektov; hekt vina ♪
  20.      hektár  -a tudi -ja m (ȃ) ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih ♪
  21.      hektárski  -a -o prid. (ȃ) ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice ♪
  22.      hekto...  ali hékto... in hekto... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat ♪
  23.      hektografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo hektografíran -a -o: hektografirana izdaja dijaškega lista ♪
  24.      héktolíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina ♪
  25.      héktométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) redko dolžinska mera, 100 m ♪

   13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA