Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (13.926-13.950)


  1.      hall  -a [hôl] m (ȏ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu ♪
  2.      haló 2 -ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; neskl. pril.: psih. halo efekt in haloefekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu ♪
  3.      halofít  -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
  4.      halogén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
  5.      halogén  -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
  6.      halogeníd  -a m (ȋ) kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline ♪
  7.      halogeníranje  -a s (ȋ) kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom ♪
  8.      halogénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na halogene: halogenski derivati ♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
  9.      háloški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
  10.      háložan  -a m (á) vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana ♪
  11.      halúga  -e ž (ú) nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami ♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides ♪
  12.      hálva  -e ž (ȃ) orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov ♪
  13.      hàm  medm. (ȁ) otr. izraža nagel prijem z usti: zine in — ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel ♪
  14.      hámburger 1 -ja m (ȃ) pog. hamburška slanina ♪
  15.      hámburški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa ♪
  16.      hamít  -a m (ȋ) antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti ♪
  17.      hamítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hamite: hamitski narodi ♦ lingv. hamitski jeziki ♪
  18.      hán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu ♪
  19.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. (ȋ) publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat« ♪
  20.      hángar  -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne ♪
  21.      hanoveránec  -nca m (ȃ) vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci ♪
  22.      hanzeátski  -a -o prid. (ȃ) zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci ♪
  23.      hàp  medm. (ȁ) izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat ♪
  24.      haplologíja  -e ž (ȋ) lingv. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov ♪
  25.      háptičen  -čna -o prid. (á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike ♪

   13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA