Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (13.738-13.762)



  1.      grížen  -žna -o prid. () nanašajoč se na griža1: grižna bolečina ♦ zool. grižna ameba
  2.      gríževec  -vca m () bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec
  3.      griževnják  -a m (á) nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka
  4.      grižljáj  stil. grížljaj -a m (; ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: majhen, velik grižljaj; grižljaj kruha // količina hrane, ki se naenkrat pogoltne: grižljaj mu je zastal v grlu ∙ ekspr. privoščil si ni niti grižljaja niti malo, nič; ekspr. očital mu je vsak grižljaj kar je pojedel; jedla je po grižljajih počasi, brez teka 2. ekspr. kos jedila: mati mu je polagala na krožnik najslastnejše grižljaje; pren. pri tej kupčiji je dobil masten grižljaj // z rodilnikom majhna količina hrane: naprosil si je kruha, tu in tam celo grižljaj mesa ◊ lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena
  5.      grížnja  -e ž () redko grizenje: igra med lisjački se je spremenila v resen spopad in grižnjo / grižnja vesti
  6.      gŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: žabe so grkale in regljale // pogrkovati: pri govorjenju je nekoliko grkal 2. redko hrkati, odhrkavati se: kašljali so, grkali in smrkali
  7.      gŕkniti  -em dov.) ekspr. dati zamolkel, grgrajoč glas: nekajkrat je grknil in izdihnil / nekaj je grknil
  8.      grlàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ekspr. na enem koncu zožen: grlata dolina; grlate hruške 2. redko grlén: grlat smeh
  9.      gŕlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti
  10.      gŕliti  -im nedov. () zastar. objemati: grlila je dete in jokala
  11.      grlíti  in gŕliti -im nedov. ( ŕ) oglašati se z grulečim glasom: nekje v bližini so veselo grlile prebujajoče se ptice / zastar. grlil ji je o svoji ljubezni prijazno, dvorljivo govoril
  12.      grlján  in grljàn -ána m (; á) nar. belokranjsko vrat (pri steklenici): zelo ozek grljan
  13.      grljánka  -e ž () agr. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi: odstraniti mezdro iz posušenih grljank
  14.      grljevíca  -e ž (í) nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
  15.      gŕlo  -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical ● ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
  16.      grlorézec  -zca m (ẹ̑) ekspr., redko morilec, zločinec: bil je vodja grlorezcev
  17.      gŕm  -a m, mn. tudi grmóvi () nižja lesnata rastlina, ki se že pri tleh močno razrašča: iz skalne razpoke je pognal grm; skriti se za grm; okrasni, parkovni grm; grm z belimi cveti / brinov, jasminov, leskov grm / pri okopavanju so pazili na krompirjeve grme ∙ to ne raste za vsakim grmom tega ne dobiš povsod; ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari
  18.      grmáča  -e ž (á) redko 1. grm: brinova grmača 2. grmada: plamen grmače
  19.      grmáda  -e ž (ā) 1. velik kup lesa, določen za gorenje: iz suhih vej je zložil grmado in jo zažgal / grmade po gorah so naznanjale, da se bliža sovražnik kresovi, stražni ognji // v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na takem kupu: obsojen je bil na grmado / proglašena je bila za čarovnico in sežgali so jo na grmadi 2. velik kup, navadno nametanih, neurejenih stvari: na mizah so ležale grmade blaga / oblaki so se kopičili v grmado // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebral je grmado knjig; pojedel je celo grmado tort in piškotov
  20.      grmáditi  -im nedov.) spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke grmáditi se nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi
  21.      gŕmast  -a -o prid. () podoben grmu: grmasta rastlina / ekspr. grmasta brada; grmaste obrvi gŕmasto prisl.: grmasto razrasla drevesa
  22.      grméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo 2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli // ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale 3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil ● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada grmé zastar.: plaz se je grme valil v dolino grmèč -éča -e: čez skalovje grmeča voda; bral je z grmečim glasom; grmeč govornik
  23.      grmìč  -íča m ( í) manjšalnica od grm: po pobočju so rasli nizki grmiči / ribezov grmič / krompirjevi grmiči ♦ bot. vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela
  24.      grmíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet
  25.      grmíčav  -a -o prid. (í) grmičast: grmičava rast rastline / grmičav svet

   13.613 13.638 13.663 13.688 13.713 13.738 13.763 13.788 13.813 13.838  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA