Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (13.726-13.750)



  1.      gríva  -e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi // travnat rob, vzpetina: namestiti mitraljez ob grivi; griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi // nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo ◊ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
  2.      grivàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (dolgo, gosto) grivo: grivat lev; grivata kobila / ženska je tresla grivato glavo in kričala / pena grivatih valov
  3.      gríviti se  -im se nedov.) knjiž., redko, navadno v zvezi z val, voda na vrhu se vihati, peniti: bil je velik vihar in valovi so se grivili
  4.      grívna  -e ž () arheol. kovinska ogrlica v obliki obroča: med izkopaninami so našli tudi kose griven
  5.      grízek  -zka -o prid. (í) knjiž. oster, pekoč: kuhinja je bila polna grizkega dima; grizek mraz
  6.      grizéta  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju lahkoživo dekle iz nižjih slojev: pisana druščina slikarjev in grizet
  7.      grizétka  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju lahkoživo dekle iz nižjih slojev: gostje so bili bohemi in drobne grizetke
  8.      grízkati  -am nedov. () grizljati: čakali smo v praprotju in grizkali brinove jagode
  9.      grízlica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera: borova, češnjeva grizlica
  10.      gríža 1 -e ž () 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža ♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna
  11.      gríža 2 -e ž () nar. zahodno pust, s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje: gorska griža; prostrane griže ob cesti
  12.      grížav  -a -o prid. () 1. ki ima grižo: grižav bolnik ♦ čeb. grižava čebela 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih // siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
  13.      grížen  -žna -o prid. () nanašajoč se na griža1: grižna bolečina ♦ zool. grižna ameba
  14.      gríževec  -vca m () bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec
  15.      griževnják  -a m (á) nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka
  16.      grižljáj  stil. grížljaj -a m (; ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: majhen, velik grižljaj; grižljaj kruha // količina hrane, ki se naenkrat pogoltne: grižljaj mu je zastal v grlu ∙ ekspr. privoščil si ni niti grižljaja niti malo, nič; ekspr. očital mu je vsak grižljaj kar je pojedel; jedla je po grižljajih počasi, brez teka 2. ekspr. kos jedila: mati mu je polagala na krožnik najslastnejše grižljaje; pren. pri tej kupčiji je dobil masten grižljaj // z rodilnikom majhna količina hrane: naprosil si je kruha, tu in tam celo grižljaj mesa ◊ lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena
  17.      grížnja  -e ž () redko grizenje: igra med lisjački se je spremenila v resen spopad in grižnjo / grižnja vesti
  18.      gŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: žabe so grkale in regljale // pogrkovati: pri govorjenju je nekoliko grkal 2. redko hrkati, odhrkavati se: kašljali so, grkali in smrkali
  19.      gŕkniti  -em dov.) ekspr. dati zamolkel, grgrajoč glas: nekajkrat je grknil in izdihnil / nekaj je grknil
  20.      grlàt  -áta -o prid. ( ā) 1. ekspr. na enem koncu zožen: grlata dolina; grlate hruške 2. redko grlén: grlat smeh
  21.      gŕlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti
  22.      gŕliti  -im nedov. () zastar. objemati: grlila je dete in jokala
  23.      grlíti  in gŕliti -im nedov. ( ŕ) oglašati se z grulečim glasom: nekje v bližini so veselo grlile prebujajoče se ptice / zastar. grlil ji je o svoji ljubezni prijazno, dvorljivo govoril
  24.      grlján  in grljàn -ána m (; á) nar. belokranjsko vrat (pri steklenici): zelo ozek grljan
  25.      grljánka  -e ž () agr. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi: odstraniti mezdro iz posušenih grljank

   13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801 13.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA