Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (1.351-1.375)



  1.      desetínar  -ja m () v fevdalizmu 1. nižji uslužbenec, ki pobira desetino: določenega dne so prihajali desetinarji 2. redko desetinec
  2.      desetínec  -nca m () v fevdalizmu kdor daje desetino
  3.      desetíniti  -im nedov.) v fevdalizmu 1. dajati desetino: podložniki so desetinili in tlačanili; desetiniti graščini 2. redko pobirati, prejemati desetino: grajski hlapci so desetinili / desetiniti snope
  4.      desetínjenje  -a s () glagolnik od desetiniti: desetinjenje vina
  5.      desetínka  -e ž () del na deset enakih delov razdeljene merske enote: priprava meri do desetinke milimetra natančno; razdalje so zaznamovane v celih kilometrih in desetinkah desetinah / ekspr. v desetinki sekunde se je premislil
  6.      desetínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število
  7.      desétmilijonína  -e ž (ẹ̑-í) del na deset milijonov enakih delov razdeljene merske enote: desetmilijonina joula
  8.      deséttisočína  -e ž (ẹ̑-í) del na deset tisoč enakih delov razdeljene merske enote: desettisočina tesla
  9.      deséttisočínka  -e ž (ẹ̑-) del na deset tisoč enakih delov razdeljene merske enote: računati do desettisočinke natančno; desettisočinka milimetra
  10.      desinater  ipd. gl. desenater ipd.
  11.      despotovína  -e ž (í) v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva ♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459
  12.      destalinizácija  -e ž (á) odpravljanje, opuščanje stalinske politike: destalinizacija in debirokratizacija v socialističnih deželah; proces destalinizacije
  13.      destinatár  -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta
  14.      dételjina  -e ž (ẹ́) deteljišče
  15.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti
  16.      determinacíjski  -a -o () pridevnik od determinacija: determinacijska metoda
  17.      determinánt  -a m (ā) knjiž., redko determinanta
  18.      determinánta  -e ž () knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogojmat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv
  19.      determinatív  -a m () lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo
  20.      determinatíven  -vna -o prid. () ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost
  21.      determiníranje  -a s () glagolnik od determinirati: ključ za determiniranje rastlin
  22.      determiníranost  -i ž () vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost
  23.      determinírati  -am dov. in nedov. () določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme
  24.      determiníst  -a m () pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi
  25.      determinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost

   1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA