Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (13.288-13.312)



  1.      golobnják  -a m (á) zaprt prostor za golobe, včasih podoben hišici: pred hišo je stal golobnjak; linice v golobnjaku
  2.      golobrád  in golobràd -áda -o prid. (; á) ki ima golo, neporaščeno brado: golobrad moški; fant je še golobrad / ekspr. tebe že ne bom poslušal, si še preveč golobrad
  3.      gologlàv  tudi gologláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima golo glavo: gologlav starec / bil je bos in gologlav brez pokrivala
  4.      golomráz  in golomràz -áza -o prid. (; á) zastar., navadno v zvezi z zima mrzel, a brez snega: lepa, golomraza zima
  5.      golopŕs  -a -o prid. ( ) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi
  6.      golorók  in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili
  7.      golosèk  in golosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo
  8.      golóst  in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil
  9.      gólovec  in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec
  10.      golovrát  in golovràt -áta -o prid. (; á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši
  11.      gólša  -e [š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami
  12.      gólšec  -šca [š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec
  13.      gólt  -a [t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v žrelo
  14.      goltáj  -a [t] m () star. požirek: goltaj vina
  15.      góltanje  -a [t] s (ọ́) glagolnik od goltati: slišalo se je goltanje pijače / značilno za to bolezen je bljuvanje in boleče goltanje
  16.      góltati  -am [t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemljeekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen
  17.      góltnik  -a [t] m (ọ̑) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini: arabski goltniki
  18.      golžún  -a [ž] m () nar. primorsko golša (pri perutnini): kokoši z velikimi golžuni
  19.      gomárati  -am nedov. () star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati
  20.      gomazéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice
  21.      gomezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., gomezì in gomêzi (ẹ́ í) nav. 3. os. gomazeti: mravlje so gomezele po listih / strah jim gomezi po udih
  22.      gomezíca  -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo
  23.      gomezljáti  -ám [mǝz in mez] nedov.) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj
  24.      gomezljàv  -áva -o [mǝz in mez] prid. ( á) ekspr. ki gomazi: gomezljave množice
  25.      gomezljív  -a -o [mǝz in mez] prid. ( í) ekspr. ki gomazi: gomezljive mravlje / obšla ga je gomezljiva zona

   13.163 13.188 13.213 13.238 13.263 13.288 13.313 13.338 13.363 13.388  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA