Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (13.288-13.312) 
- golobnják -a m (á) zaprt prostor za golobe, včasih podoben hišici: pred hišo je stal golobnjak; linice v golobnjaku ♪
- golobrád in golobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima golo, neporaščeno brado: golobrad moški; fant je še golobrad / ekspr. tebe že ne bom poslušal, si še preveč golobrad ♪
- gologlàv tudi gologláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima golo glavo: gologlav starec / bil je bos in gologlav brez pokrivala ♪
- golomráz in golomràz -áza -o prid. (ȃ; ȁ á) zastar., navadno v zvezi z zima mrzel, a brez snega: lepa, golomraza zima ♪
- golopŕs -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi ♪
- golorók in goloròk -óka -o prid. (ọ̑; ȍ ọ́) ki ima gole, nepokrite roke: goloroka ženska; hoditi golorok; golorok je sedel za mizo // ekspr. ki je brez pripomočkov, neopremljen: golorok se je branil / goloroko, neoboroženo ljudstvo; prisl.: golorok so se branili ♪
- golosèk in golosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) sečnja gozda do golega, do čistega: z golosekom so povzročili veliko škode; golosek hrastovih in smrekovih gozdov / redko pot je vodila čez golosek poseko, goličavo ♪
- golóst in gôlost -i ž (ọ̑; ó) redko golota: golost telesa ∙ ekspr. dogodek so mu pokazali v vsej njegovi golosti kot se je v resnici dogodil ♪
- gólovec in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec ♪
- golovrát in golovràt -áta -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima gol vrat: golovrata ženska / pri hiši imajo skoraj same golovrate kokoši ♪
- gólša -e [u̯š] ž (ọ́) 1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša 2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami ♪
- gólšec -šca [u̯š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec ♪
- gólt -a [u̯t] m (ọ̑) ekspr. žrelo, grlo: zinil je, da se mu je videlo v golt; grižljaj se mu je zataknil v goltu ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, pohlepen // slabš., redko usta: zaprl mu je golt ◊ anat. prehod iz ustne votline v žrelo ♪
- goltáj -a [u̯t] m (ȃ) star. požirek: goltaj vina ♪
- góltanje -a [u̯t] s (ọ́) glagolnik od goltati: slišalo se je goltanje pijače / značilno za to bolezen je bljuvanje in boleče goltanje ♪
- góltati -am [u̯t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje ∙ ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen ♪
- góltnik -a [u̯t] m (ọ̑) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini: arabski goltniki ♪
- golžún -a [u̯ž] m (ȗ) nar. primorsko golša (pri perutnini): kokoši z velikimi golžuni ♪
- gomárati -am nedov. (ȃ) star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati ♪
- gomazéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno premikati se v večjem številu in ne v isti smeri: po cestah gomazijo ljudje; mravlje so gomazele po listih / v mesu so gomazeli črvi / brezoseb., ekspr.: na smetišču je gomazelo (od) podgan bilo jih je zelo veliko; v potoku je bilo toliko rib, da je kar gomazelo; pren., ekspr. čudne misli mi gomazijo po glavi 2. z dajalnikom imeti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka: od groze so mu gomazeli mravljinci po hrbtu; brezoseb. od strahu mu je gomazelo po telesu gomazèč -éča -e: gomazeče mravlje; stal je sredi gomazeče množice ♪
- gomezéti -ím [mǝz in mez] nedov., gomezì in gomêzi (ẹ́ í) nav. 3. os. gomazeti: mravlje so gomezele po listih / strah jim gomezi po udih ♪
- gomezíca -e [mǝz in mez] ž (í) 1. mn., redko srh, mravljinci: gomezice so mi šle po hrbtu 2. alp. voda, ki se cedi iz razpok ali izpod snega in rahlo obliva skalo ♪
- gomezljáti -ám [mǝz in mez] nedov. (á ȃ) nav. 3. os., ekspr. gomazeti: črvi gomezljajo po mesu / brezoseb. vse je gomezljalo (od) mravelj ♪
- gomezljàv -áva -o [mǝz in mez] prid. (ȁ á) ekspr. ki gomazi: gomezljave množice ♪
- gomezljív -a -o [mǝz in mez] prid. (ȋ í) ekspr. ki gomazi: gomezljive mravlje / obšla ga je gomezljiva zona ♪
13.163 13.188 13.213 13.238 13.263 13.288 13.313 13.338 13.363 13.388