Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (12.913-12.937) 
- génus -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol ♪
- géobotánika -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija ♪
- geocéntričen tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
- geóda -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali ♪
- geodétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela ♪
- geodezíja -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart ♪
- géofízičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na geofiziko: geofizične razmere v Evropi v posameznih geoloških dobah / geofizične in geokemične študije ♪
- géofízik -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki ♪
- géofizikálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
- geofón -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
- geognozíja -e ž (ȋ) zastar. geologija: mineralogija in geognozija ♪
- geografíja -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija ♪
- geográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino ♦ geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku ♪
- géokemíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o kemični sestavi zemeljske skorje: geofizika in geokemija ♪
- geologíja -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno ♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija ♪
- geolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪
- géomehánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave ♪
- geométer -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
- geometríja -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank ♪
- geometríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine ♪
- geometrízem -zma m (ȋ) um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme ♪
- geometrizírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament ♪
- géomorfologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o oblikah zemeljske površine in njenih spremembah: geomorfologija, geofizika in oceanografija ♪
- géomorfolóški -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na oblike zemeljske površine in njene spremembe: posebne geomorfološke razmere; geomorfološka zgodovina pokrajine / geomorfološko proučevanje reliefa ♪
- géopolítika -e ž (ẹ̑-í) nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami: nacistična geopolitika ♪
12.788 12.813 12.838 12.863 12.888 12.913 12.938 12.963 12.988 13.013