Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.901-12.925)


  1.      genétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik; genetiki in biologi ♪
  2.      genétika  -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike ♪
  3.      genétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut // genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika ♪
  4.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  5.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  6.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  7.      génitiv  tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv ♪
  8.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  9.      genocíd  -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
  10.      génovski  -a -o [ge- in dže-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Genovo: genovsko pristanišče / genovska republika ♦ meteor. genovski ciklon ♪
  11.      géns  -a m (ẹ̑) zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; rod: prepoved ženitve med člani gensa // pri starih Rimljanih skupnost več družin, povezanih z istim imenom ♪
  12.      gêntleman  -a [džentlmen] m (ȇ) moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman ♪
  13.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol ♪
  14.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija ♪
  15.      geocéntričen  tudi geocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Zemljo za središče vesolja: geocentrični sistem; geocentrična teorija // ki se meri iz središča Zemlje: geocentrična višina zvezde ♪
  16.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali ♪
  17.      geodétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na geodezijo, zemljemerski: vzgoja geodetskih strokovnjakov; znanstveni geodetski študij / geodetski inženir / naročilo za vsa geodetska dela ♪
  18.      geodezíja  -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart ♪
  19.      géofízičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na geofiziko: geofizične razmere v Evropi v posameznih geoloških dobah / geofizične in geokemične študije ♪
  20.      géofízik  -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki ♪
  21.      géofizikálen  -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
  22.      geofón  -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
  23.      geognozíja  -e ž (ȋ) zastar. geologija: mineralogija in geognozija ♪
  24.      geografíja  -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija ♪
  25.      geográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino ♦ geogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku ♪

   12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA