Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.726-12.750)


  1.      furnírnica  -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo ♪
  2.      fúror  -ja in -órja m (ȗ, ọ̑) knjiž. besnenje, divjanje: tevtonski furor / pooseb. omenjeni šahist je bil pravi turnirski furor ♪
  3.      furúnkel  -kla tudi furúnkul -a m (ú) med. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice, tvor ♪
  4.      futúr  -a m (ȗ) lingv. prihodnji čas: izražanje s futurom ♪
  5.      futurízem  -zma m (ȋ) umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in se navduševala za dosežke tehnike: italijanski, ruski futurizem ♪
  6.      fuzíja  in fúzija -e ž (ȋ; ú) knjiž. spojitev, združitev: fuzija bank, podjetij / fuzija dveh revij ♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; zlitje ♪
  7.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  8.      fuzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali ♪
  9.      fuzít  -a m (ȋ) petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden ♪
  10.      g  [gé in gǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, g géja tudi g-ja (ẹ̄; ǝ̏) osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g ◊ muz. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi g neskl. pril. osmi po vrsti: odstavek g ◊ muz. G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice; G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani ♪
  11.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  12.      gabardén  in gaberdén -a m (ẹ̑) tekst. močna volnena tkanina s strmo vtkanimi poševnimi črtami: siv gabarden; hlače, kostim iz gabardena ♪
  13.      gabardénast  in gaberdénast -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz gabardena: siva gabardenasta obleka ♪
  14.      gabarít  -a m (ȋ) urb. višina stavbe, stavb glede na okolico: gabarit hiše ni primeren / gabarit naselja, trga je umerjen, enoten ♦ grad. zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; svetlobni profil, svobodni profil; teh. okvirna mera, katere ne sme preseči naloženo vozilo na cesti, v plovnem kanalu, na progi ♪
  15.      gáber  -bra m (á) gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa ♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis ♪
  16.      gábez  -a m (ȃ) bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez ♪
  17.      gábiti se  -im se nedov. (á ȃ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi ♪
  18.      gabríca  -e ž (í) plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila ♪
  19.      gábrnat  -a -o prid. (ȃ) redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina ♪
  20.      gábro  -a m (ȃ) petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov ♪
  21.      gábrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gaber: gabrov les; trd ko gabrova grča / gabrov gozd; jesenovo in gabrovo grmovje ♪
  22.      gábrovec  -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
  23.      gábrovje  -a s (á) gabrov gozd: pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje gabrovo drevje ♪
  24.      gáča  -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo ♪
  25.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪

   12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA