Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.638-12.662)



  1.      frekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev ◊ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed
  2.      frekvénten  -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih
  3.      frekventírati  -am nedov. () publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana
  4.      frênč  -a m () 1. tekst. gosta, progasto tiskana bombažna tkanina: srajca iz frenča 2. v ruskem okolju vojaški suknjič s štirimi našitimi žepi in dragonarjem
  5.      fréon  in freón -a m (ẹ̑; ọ̑) kem. negorljiv, nestrupen plin za hladilne naprave, ki se lahko utekočini
  6.      fréska  -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov
  7.      freskántstvo  -a s (ā) um. umetnost, ki se ukvarja s slikanjem fresk: najlepša dela bizantinskega freskantstva; razvoj freskantstva na Slovenskem
  8.      frésko  -a m (ẹ̑) tekst. volnena tkanina iz trdo sukane preje, tkana v platneni vezavi: obleka iz freska
  9.      frétar  -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno lastnik majhne kmetije: bajtarji in fretarji
  10.      frezálnik  -a m () strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik
  11.      frézar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki dela pri frezalnem stroju, rezkar: podjetje potrebuje brusače in frezarje
  12.      frézati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati
  13.      frézija  -e ž (ẹ́) vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij
  14.      frfljáti  -ám nedov.) ekspr. frfotati, letati: po drevju so veselo frfljale sinice
  15.      frfotánje  -a s () glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo // šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic / žvižganje krogel in frfotanje min
  16.      frfránje  -a s () glagolnik od frfrati: frfranje obleke / frfranje sinic okrog krmilnice
  17.      frfráti  -ám nedov.) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
  18.      frikandó  -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem
  19.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase
  20.      frikatíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik
  21.      fritáti  -ov m mn. () gastr. palačinke v obliki rezancev za v juho: goveja juha s fritati
  22.      fritéza  -e ž (ẹ̑) električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik: domače in uvožene friteze
  23.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti
  24.      fríz  -a m () arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori
  25.      frizé  -ja m (ẹ̑) tekst. tkanina z zankasto površino, ki jo tvorijo osnovne niti

   12.513 12.538 12.563 12.588 12.613 12.638 12.663 12.688 12.713 12.738  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA