Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.438-12.462)


  1.      flamizól  -a m (ọ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz motnega rejona ♪
  2.      flammé  -ja [flamé] m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz preje, potiskane tako, da se barva preliva: obleka iz flamméja ♪
  3.      fláncat  -a m (á) nav. mn. ocvrto pecivo iz razvaljanega testa, navadno pravokotne oblike: o pustu smo jedli flancate, meso in druge dobrote; krhki flancati; kvašeni flancati ♪
  4.      flancáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: ne zna drugega kot flancati ♪
  5.      flanéla  -e ž (ẹ̑) mehka, na eni ali na obeh straneh nekoliko kosmata bombažna ali volnena tkanina: pisana flanela; flanela za rjuhe / moške hlače iz volnene flanele / dvojna flanela ♪
  6.      flankírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami ♪
  7.      flávta  -e ž (ȃ) pihalni instrument, ki se med uporabo drži povprek k ustnicam: igrati flavto / skladba za flavto in godalni kvartet; solo za flavto / pog. študij flavte ♪
  8.      flažolét  in flageolét -a [flažo-] m (ẹ̑) muz. visok ton, ki nastane ob rahlem dotiku prsta na določenih mestih strune ♪
  9.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
  10.      flegmátičnost  -i ž (á) lastnost flegmatičnega človeka: vse njegovo vedenje in ravnanje je kazalo flegmatičnost ♪
  11.      flegmóna  -e ž (ọ̑) med. akutno, napredujoče vnetje v medstaničnini in tkivnih špranjah: flegmona na nogi / plinska flegmona ♪
  12.      fleksíja  -e ž (ȋ) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
  13.      flektírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno ♪
  14.      flénča  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska: postopaš in s flenčami se vlačiš ♪
  15.      flíp  -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa; borovničev flip ♪
  16.      flírt  -a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino ♪
  17.      flírtati  -am nedov. (ȋ) imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo ♪
  18.      flíš  -a m (ȋ) geol. pogosto menjajoče se tanke plasti laporja in peščenjaka: eocenski fliš ♪
  19.      flógiston  -a m (ọ̑) kem. domnevna sestavina gorljivih snovi, s katero so od 17. do 18. stoletja razlagali pojav gorenja ♪
  20.      flók  -a m (ọ̑) navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike: zategnil je flok in jadrnica je hitro rezala vodo ♪
  21.      flóks  -a m (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox paniculata: gredice s turškimi nageljčki in floksi ♪
  22.      flokulácija  -e ž (á) kem. izločanje majhnih delcev iz koloidne raztopine ali prahu iz plina v obliki kosmičev, kosmičenje ♪
  23.      flómáster  -tra m (ọ̑-á) teh. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero: skica, narejena s flomastrom ♪
  24.      flór  -a m (ọ̑) 1. žalni trak: (črn) flor na rokavu // raba peša zelo tanka in redka tkanina; tančica, pajčolan: nosila je flor 2. tekst. gladek merceriziran sukanec iz česanega bombaža: nogavice iz flora 3. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: flor frotirke, pliša, preproge ♪
  25.      flóra  -e ž (ọ̑) rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo: proučevati floro in favno naših pokrajin; alpska, mediteranska flora; bogata planinska flora; zaščita redke flore ♦ biol. črevesna flora črevesne bakterije; bot. reliktna flora flora, ki je preostala iz prejšnjih geoloških dob ♪

   12.313 12.338 12.363 12.388 12.413 12.438 12.463 12.488 12.513 12.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA