Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.276-12.300)


  1.      fazán  -a m (ȃ) velika ptica s pisanim perjem in dolgim repom: lov na fazane ♪
  2.      fazóna  tudi fasóna -e ž (ọ̑) oblika obleke ali obutve, kroj: kakšno fazono si boš izbrala? enostavna, najmodernejša fazona; čevlji različnih fazon // ovratniški del obleke, zlasti plašča in jopice: plašč z majhno fazono ♪
  3.      fazonírati  tudi fasonírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko oblikovati, vzgajati: fazonirati zavest ljudstva ♪
  4.      febrílen  -lna -o prid. (ȋ) med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski: febrilen bolnik / febrilni stadij bolezni; pren. za vsa pisateljeva dela je značilna febrilna rahločutnost in prizadetost ♪
  5.      febronianízem  -zma m (ȋ) rel., v drugi polovici 18. stoletja nauk, da je vsa oblast v Cerkvi prvotno pripadala vernikom: v avstrijskih središčih sta se takrat močno razmahnila janzenizem in febronianizem ♪
  6.      fébruarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije ♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji ♪
  7.      fecljáti  -ám [fǝc tudi fec] nedov. (á ȃ) pog., ekspr. delati, počenjati kaj brez učinka, uspeha: ves dan kar nekaj feclja; feclja in feclja, pa nič ne naredi fecljáti se zapletati se, zatikati se: nit se feclja / pijan je, da se mu jezik feclja ♪
  8.      federácija  -e ž (á) 1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo // skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije 2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev ♪
  9.      federál  -a m (ȃ) v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici ♪
  10.      feferón  -a m (ọ̑) kulturna rastlina, podobna papriki, ali njen podolgovati, pekoči sad: vložiti feferone; rdeči, zeleni feferoni; sendvič s feferonom ♪
  11.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
  12.      fekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fekalije: fekalne vode / fekalna infekcija ♪
  13.      féldmaršál  -a m (ẹ̑-ȃ) v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: feldmaršal je poveljeval armadnemu korpusu ♪
  14.      féldvebel  -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti ♪
  15.      féldvebelski  -a -o [bǝl] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na feldveble: feldvebelski čin; feldvebelska uniforma / ekspr. čisto feldvebelske metode ima ♪
  16.      felibríst  -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu ♪
  17.      felúka  -e ž (ȗ) navt. trijamborna tovorna jadrnica z latinskimi jadri, v rabi zlasti v Sredozemskem morju: arabske feluke; obrežne feluke z razpetimi jadri ♪
  18.      féniks  -a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja ♪
  19.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov ♪
  20.      fenologíja  -e ž (ȋ) veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami: razprava s področja fenologije ♪
  21.      fenolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od fenologija: fenološki pojavi na rastlinah; v knjigi obravnava avtor ekološka in fenološka vprašanja ♪
  22.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina ♪
  23.      fenomenálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
  24.      fenomenalízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi ♪
  25.      fenomenologíja  -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪

   12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA