Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (1.226-1.250)
- činíti -ím in číniti -im nedov. (ȋ í; í ȋ) nar. čistiti omlačeno žito: celo popoldne so činili ♪
- čínjenica -e ž (ȋ) zastar. dejstvo, fakt: za dokaz je treba činjenic ♪
- čínk prisl. (ȋ) nar. štajersko (zelo) malo: ko bi vsaj malo, vsaj čink razumela; čink soli ♪
- čìnk medm. (ȉ) posnema glas ščinkavca ♪
- čínkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čink: ščinkavec činka ♪
- čínklja -e ž (ȋ) zool. manjša sladkovodna riba z brčicami okrog ust, Misgurnus fossilis ♪
- činkvantín -a m (ȋ) agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom ♪
- činkvín -a m (ȋ) pet izžrebanih številk v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti činkvin // dobitek pri tomboli, večji od kvaterne: dobiti činkvin ♪
- činkvína -e ž (ȋ) činkvin ♪
- činóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čin1: činovna razvrstitev / vojaška obleka brez činovnih znakov ♪
- činóvnik -a m (ọ̑) zastar. uradnik, uslužbenec: policijski činovnik ♪
- čínž -a m (ȋ) v fevdalizmu glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu ♪
- čiribírščina -e ž (ȋ) ekspr., redko jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: vojaki so ogovarjali dekleta s svojo čiribirščino ♪
- čistína -e ž (í) 1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice 2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba 3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata ♪
- čistínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čistina 3: čistinska stopnja / čistinski žig žig, ki na kovini potrjuje stopnjo čistine ♪
- članarína -e ž (ȋ) obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji: plačati, pobirati članarino; letna članarina ♪
- človéčina -e ž (ẹ̑) 1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina 2. redko človeško meso: barva trohneče človečine ♪
- čolnína -e [u̯n] ž (ȋ) plačilo za prevoz s čolnom: plačati čolnino // izposojevalnina za čoln ♪
- čovínek -nka m (ȋ) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj ♪
- čovínkati -am nedov. (ȋ) lov. klicati sove ali šoje s čovinkom ♪
- čredínka -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
- čredínski -a -o (ȋ) pridevnik od čredinka: čredinski pašniki ♪
- čredínstvo -a s (ȋ) agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- črepínja -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
- črepínjak -a m (ȋ) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden ♪
1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326