Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.051-12.075)



  1.      esenciálen  -lna -o prid. () knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa
  2.      esêr  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom
  3.      eshatologíja  -e ž () filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta: krščanska eshatologija
  4.      eskadrílja  in eskadríla -e ž () 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
  5.      eskalátor  -ja m () teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol
  6.      eskamotêr  -ja m () knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc: žonglerji in eskamoterji; nastop eskamoterja je gledalce zelo zabaval
  7.      éskimski  in eskímski -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na Eskime: eskimski jezik / eskimski psi
  8.      eskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati eskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: eskont menice
  9.      eskontírati  -am dov. in nedov. () fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico
  10.      eskortírati  -am nedov. in dov. () spremljati z eskorto: eskortirati kaznjence na delo
  11.      eskuláp  -a m () knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap
  12.      esparzéta  -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia
  13.      esprí  -ja in esprít -a [-ri -ja] m () knjiž. duhovitost, domiselnost: vloga je bila podana z esprijem; francoski espri; iskriv espri
  14.      estáblišment  -a m () publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment
  15.      estáncija  -e ž (á) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo, na katerem se goji predvsem živina: obiskala sta neko ovčarsko estancijo
  16.      éster  -tra m (ẹ́) kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline
  17.      estét  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik
  18.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične
  19.      estétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
  20.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije
  21.      estetizírati  -am nedov. () knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati estetizirajóč -a -e: estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika
  22.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  23.      estráda  -e ž () 1. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi 2. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk
  24.      éstrih  -a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih
  25.      ešárpa  -e ž () voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih

   11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA