Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (12.038-12.062)


  1.      erozíja  -e ž (ȋ) 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju ♪
  2.      erozíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice ♪
  3.      erudícija  -e ž (í) knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja ♪
  4.      erudít  -a m (ȋ) knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist ♪
  5.      eruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca ♪
  6.      erúpcija  -e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba ◊ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja ♪
  7.      eruptíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika ♪
  8.      ês  -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton e: na esu je korona; neskl. pril.: Es-dur durov tonovski način s tremi nižaji ♪
  9.      esaúl  in jesaúl -a m (ȗ) v carski Rusiji poveljnik manjšega oddelka kozaške vojske ♪
  10.      esejíst  -a m (ȋ) kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist ♪
  11.      esejístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis ♪
  12.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi ♪
  13.      esénca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo ♪
  14.      esenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa ♪
  15.      esêr  -a m (ȇ) nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom ♪
  16.      eshatologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk o zadnjih ciljih življenja in sveta: krščanska eshatologija ♪
  17.      eskadrílja  in eskadríla -e ž (ȋ) 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev ♪
  18.      eskalátor  -ja m (ȃ) teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol ♪
  19.      eskamotêr  -ja m (ȇ) knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc: žonglerji in eskamoterji; nastop eskamoterja je gledalce zelo zabaval ♪
  20.      éskimski  in eskímski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) nanašajoč se na Eskime: eskimski jezik / eskimski psi ♪
  21.      eskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati eskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: eskont menice ♪
  22.      eskontírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom: eskontirati menico ♪
  23.      eskortírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spremljati z eskorto: eskortirati kaznjence na delo ♪
  24.      eskuláp  -a m (ȃ) knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap ♪
  25.      esparzéta  -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia ♪

   11.913 11.938 11.963 11.988 12.013 12.038 12.063 12.088 12.113 12.138  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA