Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (1.201-1.225)



  1.      četŕtfinále  -a m (-) šport. izločilno tekmovanje za nastop v polfinalu: v drugem kolu se je uvrstil v četrtfinale
  2.      četŕtfinálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na četrtfinale: četrtfinalna tekma
  3.      četŕtfinalíst  -a m (-) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v četrtfinalu: po tej zmagi je postal četrtfinalist
  4.      četrtína  -e ž (í) del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka ♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina
  5.      četrtínjak  -a m () sod, ki drži od 500 do 600 l
  6.      četrtínka  -e ž () del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti četrtinko vina / iti na četrtinko četrt litra / na mizi stoji prazna četrtinka; star. ura bije vsako četrtinko vsako četrt; četrtinka papirja četrt polemuz. četrtinka četrtina celinke; pavza četrtinka // nav. ekspr. četrtina: četrtinka jabolka; niti četrtinke tega ni povedal
  7.      četrtínski  -a -o prid. () nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu
  8.      četverína  -e ž (í) zastar. četverovprega
  9.      čézinčéz  in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
  10.      čežín  -a m () star. ministrantski zvonček: ministrant pozvončklja s čežinom
  11.      čín 1 -a m () stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin
  12.      čín 2 -a m () zastar. dejanje: saj se ne zaveda svojega čina; odgovoren je za vse svoje čine / rad pripoveduje o svojih junaških činih / film v štirih činih
  13.      čìn  medm. () posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
  14.      čincano  gl. cinzano
  15.      činčíla  -e in -a m () 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno
  16.      činčílec  -lca m () kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev
  17.      činčílji  -a -e () pridevnik od činčila: činčilji kožuh
  18.      číndara  -e ž () nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro
  19.      číndara  medm. () posnema glas činel: čindara / čindarasa bum
  20.      činéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče: boben in činele; zdaj zazvenijo činele / udaril je na činelo
  21.      činílec  -lca [tudi c] m () zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
  22.      činítelj  -a m () kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi
  23.      činíteljica  -e ž () redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda
  24.      činítev  -tve ž () zastar. dosežek, storitev: alpinisti so dosegli v zahodnih Alpah vrhunske činitve
  25.      číniti  -im nedov. ( ) zastar. delati, narejati: črne oči in svetli lasje jo činijo mikavno

   1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA