Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (11.963-11.987) 
- entalpíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla ♪
- entitéta -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja: entitete v prostoru in času ♪
- éntodêrm -a m (ẹ̑-ē) biol. notranja plast celic gastrule, notranja zarodna plast: ektoderm in entoderm ♪
- entomologíja -e ž (ȋ) veda o žuželkah: ukvarjati se z entomologijo; kmetijska, medicinska entomologija ♪
- entomolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec; entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut ♪
- entropíja -e ž (ȋ) fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije ♪
- entuziást -a m (ȃ) kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec: bil je velik entuziast; gledališki entuziast; smučarski entuziasti; entuziast materinščine; skupina mladih entuziastov ♪
- entuziástičen -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero ♪
- entuziástka -e ž (ȃ) ženska, ki se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bila je entuziastka in polna idej ♪
- eocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eocen: eocenski fliš; eocenske usedline / eocenski kopitarji ♪
- Éolov -a -o prid. (ẹ̑) muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke ♪
- eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina ♪
- eozóik -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij ♪
- ép -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep ♪
- eparhíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev ♪
- epentétičen -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l ♪
- epicénter tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj ♪
- epicíkel -kla m (í) astr., po Ptolemeju krog, po katerem se giblje planet in katerega središče se hkrati giblje po drugem krogu okrog Zemlje ♪
- épičen -čna -o prid. (ẹ́) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina ♪
- épičnost -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti ♪
- epidémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epidemijo: epidemična bolezen / epidemični meningitis / bolezen je zavzela epidemičen obseg epidémično prisl.: bolezen se pojavlja epidemično; pren. strah se je širil epidemično ♪
- epidemíja -e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva ♪
- epidemiologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke ♪
- epidêrmis -a m (ȇ) anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov ♪
- epidiaskóp tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor ♪
11.838 11.863 11.888 11.913 11.938 11.963 11.988 12.013 12.038 12.063 
