Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (11.688-11.712)


  1.      ekstra...  ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij ♪
  2.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪
  3.      ekstrahírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob ♪
  4.      ekstrakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekstrakcijo: ekstrakcijski aparat / ekstrakcijski bencin / ekstrakcijske klešče ♪
  5.      ekstrákt  -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti ♪
  6.      ekstrákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina ♪
  7.      ekstraktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
  8.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  9.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
  10.      ekstravagánca  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
  11.      ekstravagántnost  -i ž (ȃ) značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami ♪
  12.      ekstravertíran  -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost ♪
  13.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
  14.      ekstrémen  -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer ♪
  15.      ekstremíst  -a m (ȋ) človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež: poznam ga, v vseh stvareh je ekstremist / ekstremisti v moderni arhitekturi // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: ekstremisti so v zadnjem času poizkusili več atentatov; levi in desni ekstremisti v stranki ◊ alp. ekstremni alpinist ♪
  16.      ekstremitéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi ♪
  17.      ekstremízem  -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
  18.      ekstrémnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost ekstremnega: ekstremnost čustvovanja / ekstremnost teh ljudi mu ni po volji; na široko je odprl vrata vsem umetnikom ne glede na njihovo stilno orientacijo in stopnjo ekstremnosti / odpraviti ekstremnosti ekstreme ♪
  19.      éktodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. zunanja plast celic gastrule, zunanja zarodna plast: ektoderm in entoderm ♪
  20.      ekú  in ecú -ja [eku] m (ȗ) denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti: posojilo v višini pol milijona ekujev ♪
  21.      ekuménski  -a -o prid. (ẹ̑) rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev ♪
  22.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  23.      ekvátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ekvator: raziskovati tečajna in ekvatorska področja / ekvatorsko sonce ♪
  24.      ekvilibríst  -a m (ȋ) kdor izvaja ravnotežne spretnosti: ekvilibristi in akrobati; nastop znanega ekvilibrista; pren., ekspr. biti je moral pravi ekvilibrist, da se je izmotal iz vseh spletk ♪
  25.      ekvilibrístika  -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪

   11.563 11.588 11.613 11.638 11.663 11.688 11.713 11.738 11.763 11.788  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA