Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (11.676-11.700)
- ekstabulácija -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjižba ♪
- ekstabulírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. črtati, izbrisati intabulacijo, izknjižiti ♪
- ekstáza -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
- ekstemporírati -am nedov. (ȋ) knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral ♪
- ekstenzíven -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ) ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno ♪
- ekstenzívnost -i ž (ȋ) težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov ♪
- ekstêren -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole ♦ šol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem ♪
- eksteriorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti ♪
- eksteritoriálnost -i ž (ȃ) jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti ♪
- eksterníst -a m (ȋ) 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist ♪
- ekstirpírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor ♪
- ékstra prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra
ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
- ekstra... ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij ♪
- ekstradícija -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪
- ekstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob ♪
- ekstrakcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekstrakcijo: ekstrakcijski aparat / ekstrakcijski bencin / ekstrakcijske klešče ♪
- ekstrákt -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti ♪
- ekstrákten -tna -o (ȃ) pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina ♪
- ekstraktíven -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
- ekstrapolácija -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
- ekstrapolírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala ♪
- ekstravagánca -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
- ekstravagántnost -i ž (ȃ) značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami ♪
- ekstravertíran -a -o prid. (ȋ) psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost ♪
- ekstrém -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776