Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (11.676-11.700)



  1.      ekstabulácija  -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjižba
  2.      ekstabulírati  -am dov. in nedov. () jur. črtati, izbrisati intabulacijo, izknjižiti
  3.      ekstáza  -e ž () duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz
  4.      ekstemporírati  -am nedov. () knjiž. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral
  5.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši () ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno
  6.      ekstenzívnost  -i ž () težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov
  7.      ekstêren  -rna -o prid. () knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šolešol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem
  8.      eksteriorizírati  -am dov. in nedov. () filoz. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje; povnanjiti: eksteriorizirati svoje ustvarjalne zmožnosti
  9.      eksteritoriálnost  -i ž () jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti
  10.      eksterníst  -a m () 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist
  11.      ekstirpírati  -am dov. in nedov. () med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor
  12.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra
  13.      ekstra...  ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij
  14.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji
  15.      ekstrahírati  -am dov. in nedov. () 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob
  16.      ekstrakcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ekstrakcijo: ekstrakcijski aparat / ekstrakcijski bencin / ekstrakcijske klešče
  17.      ekstrákt  -a m () trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti
  18.      ekstrákten  -tna -o () pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina
  19.      ekstraktíven  -vna -o prid. () 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija
  20.      ekstrapolácija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  21.      ekstrapolírati  -am dov. in nedov. () knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: statistične podatke ekstrapolirati za nekaj časa naprej ♦ mat. računati vrednost funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  22.      ekstravagánca  -e ž () 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala
  23.      ekstravagántnost  -i ž () značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami
  24.      ekstravertíran  -a -o prid. () psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost
  25.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije

   11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA