Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (10.563-10.587)


  1.      dogradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma ♪
  2.      dogradíti  -ím dov., dográdil (ȋ í) končati gradnjo: začeli so že pred tremi leti, pa še niso dogradili // zgraditi do konca: dograditi most, stavbo / daljnovod so dogradili že pred rokom; pren. pisatelj ni dogradil posameznih značajev; družbe ni mogoče dograditi v enem samem obdobju dograjèn -êna -o: dograjen svetovni nazor; dograjena proga; drama je oblikovno in vsebinsko dograjena; poslopje nove šole je bilo te dni dograjeno ♪
  3.      dográjati  -am nedov. (á) približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost ♪
  4.      dograjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dograjevati: stari način dela zavira hitro dograjevanje stavb; dograjevanje življenjskega nazora; dograjevanje gospodarskega sistema ♪
  5.      dograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice ♪
  6.      dogrêbsti  -grêbem dov., dogrébel dogrêbla (é) z grebenjem priti do česa: dogrebsti do kamna; z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat ♪
  7.      dohájati  -am nedov. (ȃ) 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence ♪
  8.      dohitéti  -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti ♪
  9.      dohitévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dohitevati: hitro dohitevanje in varno prehitevanje / dohitevanje drugih v znanju ♪
  10.      dohitévati  -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo ♪
  11.      dohodárstven  -a -o prid. (ȃ) v zvezah dohodarstveni urad, dohodarstvena uprava nekdaj urad, uprava za pobiranje občinskih davščin ♪
  12.      dohódek  -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost ♪
  13.      doigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. končati igranje, igro: pianistka je doigrala in se poklonila; doigrati simfonijo / doigrati partijo šaha; pren. kmalu je doigral svojo politično vlogo; doigrali so za vedno 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: igralci niso doigrali te v bistvu preproste scene; vlogo kralja je dobro doigral doigrán -a -o: tragedija je doigrana; moja vloga je doigrana ♪
  14.      doigrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od doigravati: doigravanje prekinjenih partij ♪
  15.      dojáča  -e ž (á) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: curki mleka so udarjali ob pločevinasto dojačo ♪
  16.      dójem  in dôjem -jma m (ọ́; ó) knjiž., navadno s prilastkom vtis, občutek: ne more se otresti dojma zapuščenosti; imam dojem, da me noče razumeti / predstava je pustila v gledalcih globok dojem; še ves je pod dojmom žalostnega dogodka ♪
  17.      dojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor dojema umetnino: likovni izraz se razvija neodvisno od svojega dojemalca; odnos med ustvarjalcem in dojemalcem ♪
  18.      dojémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od dojemati: avtor se je znal približati otrokovemu dojemanju; čustveno in miselno dojemanje življenja; globlje dojemanje družbenega dogajanja; intuitivno dojemanje; dojemanje skladbe, učne snovi, filmske umetnine / slušno, vidno dojemanje; dojemanje zvokov ♪
  19.      dojémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema partizansko življenje; umetnino dojema elementarno 2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal dojemajóč -a -e: hitro dojemajoč človek ♪
  20.      dojemljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh // knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način ♪
  21.      dójen  -jna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava ♪
  22.      dojênček  -čka m (é) otrok do prvega leta starosti: previti dojenčka; zdrav in krepek dojenček; nega dojenčka; steklenička za dojenčka ♪
  23.      dojésti  -jém dov., 2. mn. dojéste, 3. mn. dojedó in dojéjo; dojéj in dojèj dojéjte; dojédel dojédla (ẹ́) nehati jesti: ko sta dojedla, je začela pomivati; dojedel je svoj kos kruha dojéden -a -o: na pol dojedeno hruško je vrgla na tla ♪
  24.      dojéti  -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo; intuitivno, z razumom dojeti; včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najti dojét -a -o: zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto ♪
  25.      dójka  -e ž (ọ̄) 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka ♪

   10.438 10.463 10.488 10.513 10.538 10.563 10.588 10.613 10.638 10.663  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA