Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (10.088-10.112)



  1.      detergênten  in detergénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na detergent: detergentna snov ♦ avt. detergentno olje olje z dodatki za raztapljanje zoglenelih izgorkov v valjih motorjev z notranjim zgorevanjem
  2.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
  3.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede
  4.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
  5.      detonacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val
  6.      detonátor  -ja m () razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje
  7.      detonírati  -am dov. in nedov. () eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira
  8.      detrítus  -a m () biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa
  9.      detronizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja // ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine
  10.      devalorizácija  -e ž (á) fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela
  11.      devalorizírati  -am dov. in nedov. () fin. devalvirati: devalorizirati denar; pren. nenačrtni posegi v naravo so devalorizirali dragocene predele pokrajine
  12.      devalutácija  -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo
  13.      devalvácija  -e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta
  14.      devalvírati  -am dov. in nedov. () fin. izvesti devalvacijo, razvrednotiti: devalvirati denar
  15.      devastírati  -am dov. in nedov. () knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela
  16.      dévati  -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati
  17.      dévcija  -e ž (ẹ̄) bot. okrasni grm z jajčasto suličastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v grozdih, Deutzia crenata
  18.      deverbatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz glagola; izglagolski, glagolski: deverbativni samostalnik
  19.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka
  20.      devet...  ali devét... in devet... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število devet: devetleten, devetmetrovka; devetkraten 2. za devet večji od vsote desetic, na katere se nanaša: devetindevetdeset
  21.      devétdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva 2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila
  22.      devétdnévnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) rel. pobožnost, ki traja devet dni: opravljala je devetdnevnico za sinovo zdravje; devetdnevnica v čast Mariji
  23.      devetérec  in devetêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom
  24.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov
  25.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok

   9.963 9.988 10.013 10.038 10.063 10.088 10.113 10.138 10.163 10.188  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA