Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Igra (554-578)
- harmónij -a m (ọ́) orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij ♪
- harmónika -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
- harmónikar -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko ♪
- harmónikarica -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko ♪
- harmoníst -a m (ȋ) 1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist 2. muz. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist ♪
- hárpa -e ž (ȃ) knjiž. harfa: igrati na harpo ♪
- hazárd -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard ♪
- hazárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev ♪
- hazardêr -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
- hazardíranje -a s (ȋ) glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki ♪
- hazardírati -am nedov. (ȋ) igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki ♪
- hazéna -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- héj in hèj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec ♪
- héja medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj ♪
- héjsa medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo ♪
- héjsasa medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa ♪
- heroína -e ž (ȋ) 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča ♪
- herójski -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino ♪
- hímna -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
- hípermodêren -rna -o prid. (ȋ-é ȋ-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja ♪
- hipnóza -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
- híter -tra -o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature /
hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti ◊ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se
privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro ♪
- hitropís -a m (ȋ) 1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja 2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov 3. redko stenografija ♪
- hitropísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor ♪
429 454 479 504 529 554 579 604 629 654