Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Igra (426-450)


  1.      enájstmétrovka  -e ž (á-ẹ̄) šport., pri nogometu kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov: sodnik je dosodil enajstmetrovko; streljati, ubraniti enajstmetrovko // zaznamovano mesto na igrišču, s katerega igralec strelja na gol kazenski strel: v dvajseti minuti so gostje izenačili z enajstmetrovke ♪
  2.      enakovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
  3.      ênodejánka  -e ž (ē-ȃ) gled. igra v enem dejanju: uprizoriti enodejanko; komedija enodejanka ♪
  4.      enójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen ◊ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma ♪
  5.      epizóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega značaja; epizodno dogajanje ♪
  6.      epizodíst  -a m (ȋ) gled. igralec, ki igra epizodne vloge: pri novi predstavi so najbolj uspeli nekateri epizodisti; igralec epizodist ♪
  7.      êros  -a m (ȇ) knjiž. ljubezen, zlasti čutna: eros je elementarno človekovo doživetje; prebujajoči se eros; pesnikovo doživljanje erosa / delo je bilo zaigrano z resničnim poklicnim erosom ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju ♪
  8.      etêričen  -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo etêrično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve ♪
  9.      etuda  -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
  10.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♪
  11.      fagót  -a m (ọ̑) muz. pihalni instrument z nižjim tonskim obsegom: igrati fagot; solo za fagot ♪
  12.      fagotíst  -a m (ȋ) muz. kdor igra fagot ♪
  13.      fair  [fêr] prid. neskl. (ȇ) pog. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, pošten: vedno je bil fair do nje; sodnik je bil zelo fair; fair igra; prisl.: boriti se, igrati fair / v povedni rabi to ni fair ♪
  14.      fair play  fair playa [fêr pléj] m (ȇ-ẹ̑) šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni ♪
  15.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
  16.      fanfaríst  -a m (ȋ) kdor igra (na) fanfaro: fanfaristi so najavili začetek prireditve ♪
  17.      fànt  fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  18.      fantazíja  -e ž (ȋ) 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem ♪
  19.      fántek  -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku; prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego 2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal ♪
  20.      fantìč  -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin 2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča ♪
  21.      fáraon  -a m (ȃ) 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a) ♪
  22.      fáraonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faraone ali na igro faraon: faraonska dinastija, vladavina; faraonske grobnice / faraonska igra ♪
  23.      fascinánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki močno prevzame, očara: dramski konflikt je odrsko fascinanten; izredno temperamentna in fascinantna igra pianista; fascinantna resničnost romana ♪
  24.      fascinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vzbuditi veliko občudovanje, presenečenje; močno prevzeti, očarati: igralec nas je s svojo igro fasciniral; njegova pesem jih je fascinirala; ta slika fascinira tudi gledalca, ki se ne spozna na slikarstvo fascinirajóč -a -e: fascinirajoč pogled fasciníran -a -o: fascinirani strmimo nad lepoto ♪
  25.      fávl  -a m (á) žarg., šport. ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre; prekršek, prestopek: napravil je več favlov ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA