Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iga (201-225)


  1.      prižigálnik  -a m (ȃ) priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom ♪
  2.      prižigálo  -a s (á) priprava za prižiganje: prižgati s prižigalom / takrat so imeli še puške na prižigala ♪
  3.      prižíganje  -a s (ȋ) glagolnik od prižigati: mehanično prižiganje; prižiganje sveč / prižiganje in ugašanje signalne lučke ♪
  4.      prižígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je // delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde 2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor ● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati ♪
  5.      pŕvoligáš  -a m (ȓ-á) žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev ♪
  6.      pŕvoligáški  -a -o prid. (ȓ-á) nanašajoč se na prvoligaše: prvoligaški klub / prvoligaški igralci ♪
  7.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
  8.      rádionavigátor  -ja m (ā-ȃ) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator ♪
  9.      razmígati  -am dov. (ȋ) ekspr. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi 2. razmajati: burja je razmigala stebre ♪
  10.      razmigávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. razgibavati: razmigavati roke; počasi so se razmigavali ♪
  11.      razžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nav. ekspr. 1. z vročino uničevati: ogenj razžiga opeko / pijača mu je razžigala grlo 2. povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžigati ljubezen, strast // vzbujati močen čustveni odziv: njena lepota ga je razžigala ● ekspr. to ji znova razžiga stare rane povzroča velike (duševne) bolečine ♪
  12.      réproveríga  in répro veríga -e ž (ẹ̑-í) publ. reprodukcijska veriga: negospodarnost v reproverigi ♪
  13.      rigáč  -a m (á) ekspr. osel: rigač me je zbudil ♪
  14.      ríganje  -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje ♪
  15.      rígati  -am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga rígati se nizko smejati se: kaj se rigate rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas ♪
  16.      rígavec  -vca m (ȋ) ekspr. osel: trmast rigavec ♪
  17.      seríga  -e ž (í) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: to serigo težko poslušam / si pa res prava seriga ♪
  18.      sežigálen  -lna -o [sǝž in sež] prid. (ȃ) nanašajoč se na sežiganje: sežigalna peč, priprava / sežigalni preizkus vlaken ♪
  19.      sežigalíšče  -a [sǝž in sež] s (í) prostor za sežiganje: urediti sežigališče za smeti // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: pokopališče s sežigališčem ♪
  20.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
  21.      sežíganje  -a [sǝž in sež] s (ȋ) glagolnik od sežigati: sežiganje dračja, trave; sežiganje pisem / sežiganje mrličev ♪
  22.      sežígati  -am [sǝž in sež] nedov. (ȋ ȋ) z ognjem, plamenom uničevati: sežigati dračje, veje; sežigati listine, pisma / sežigati mrliče; pren., ekspr. strast mu je sežigala dušo in telo ∙ sežigati obsojence na grmadi v srednjem veku usmrčevati s sežigom na grmadi // z vročino uničevati: vroče sonce sežiga travo ♪
  23.      síga  -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
  24.      síganje  -a s (ȋ) glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje ♪
  25.      sígast  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA