Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iga (151-175)


  1.      pocigániti se  -im se dov. (á ȃ) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil ♪
  2.      podrigávati  -am nedov. (ȃ) vet. izpuščati pline iz želodca zaradi krčenja želodčne stene: krava je začela podrigavati // nizko kolcati: pijanec je ves čas podrigaval ♪
  3.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  4.      podžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od podžigati: za podžiganje uporabljajo trske / medsebojno podžiganje jim je dajalo moči / podžiganje odpora, sovraštva ♪
  5.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  6.      poligámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
  7.      poligamíja  -e ž (ȋ) zakon moža z več ženami ali žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo, mnogoženstvo: živeti v poligamiji ♪
  8.      pomígati  -am dov. (ȋ) 1. z delom telesa narediti gib sem in tja: pomigati z glavo; pomigal je s prsti na nogah / pes je pomigal z repom pomahal 2. z gibom izraziti kaj: pomiga mu, naj bo tiho / pomigala je z rameni zmignila, skomignila // z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: pomigal ji je, naj pride ♪
  9.      pomigávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih migati: starka je pomigavala z glavo / pomigavala mu je, naj utihne / pomigaval ji je, naj gre z njima ♪
  10.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala ♪
  11.      potepíga  -e ž (í) nav. slabš. ženska, ki se (rada) potepa: tvoje potepige gotovo ni doma ♪
  12.      povzdíga  -e ž (ȋ) star. dvig, razvoj: on misli samo na svojo povzdigo / povzdiga narodne zavesti / gospodarska povzdiga dežele ♪
  13.      povzdígati  -am nedov. (ȋ ȋ) star. povzdigovati, dvigati: na shodih so povzdigali slovenski jezik / povzdigati v plemiški stan / povzdigati narodno zavest ♪
  14.      požigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor požiga: iskati, najti požigalca; morilci in požigalci / požigalec iz strasti ♪
  15.      požigálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požiganje: požigalni ukrepi / požigalna sla ♪
  16.      požigálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki požiga: najti požigalko ♪
  17.      požigálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požigalništvo: požigalniško gospodarjenje, obdelovanje / požigalniško poljedelstvo ♪
  18.      požigálništvo  -a s (ȃ) zgod. razvojna stopnja gospodarstva, za katero je značilno pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem, zlasti gozdov: lovstvo, nabiralništvo in požigalništvo ♪
  19.      požigálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na požigalce ali požiganje: uničujoče požigalsko delo / požigalska sla ♪
  20.      požíganje  -a s (ȋ) glagolnik od požigati: požiganje hiš; bolezensko nagnjenje k požiganju / požiganje dračja, trave / pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem ♪
  21.      požígati  -am nedov. (ȋ ȋ) z ognjem uničevati: kamor so prišli, so požigali in morili / požigati dračje, vejevje / požigati pisma, stara potrdila sežigati ♪
  22.      precigániti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti ♪
  23.      prefrígan  -a -o prid. (ȋ) pog., ekspr. prebrisan, zvit: prefrigan je kot malokdo; prefrigano dekle se ni dalo ujeti / prefrigan nasmešek poreden ♪
  24.      prefríganec  -nca m (ȋ) pog., ekspr. prebrisan, zvit človek: nisem mislil, da si tak prefriganec; o tem noče govoriti, prefriganec ♪
  25.      prefríganka  -e ž (ȋ) pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA