Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (936-960)



  1.      zmigovánje  -a s () glagolnik od zmigovati: zmigovanje brade / zmigovanje z rameni
  2.      zmigováti  -újem nedov.) 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: zadovoljno je zmigoval z brado / ustnice so mu živčno zmigovale 2. z gibi izražati kaj: ljudje so ravnodušno zmigovali z glavami / zmigovati z rameni
  3.      zredigírati  -am dov. () 1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti: zredigirati zbornik 2. narediti, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spremeniti, popraviti: zredigirati članek ◊ lingv. zredigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčleniti v pismeni obliki, urediti
  4.      zrígati se  -am se dov. () prenehati se oglašati z glasom i-a: mula se ni premaknila, dokler se ni zrigala ● nizko zrigal je nekaj nerazumljivega krčevito rekel, povedal; prim. izrigati
  5.      zrigólati  -am dov. (ọ̑) agr. zrahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: zrigolati njivo; zrigolati za vinograd zrigólan -a -o: zrigolane površine so že zasadili
  6.      žaloígra  -e ž () 1. lit. gledališka igra resne vsebine z žalostnim koncem: igrati žaloigro; žaloigra in veseloigra / meščanska žaloigra 2. knjiž., ekspr. zelo žalosten dogodek, huda nesreča: na ladji se je zgodila žaloigra
  7.      žíg  -a m () 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva ● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanjeadm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
  8.      žígažága  in žíga žága medm. (-ā) posnema glas pri žaganju: po gozdu je odmevalo: žigažaga, žigažaga / pri igri z otrokom ob posnemanju žaganja žigažaga, glavica proč
  9.      žígec  -gca m () v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
  10.      žignína  -e ž () jur. pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino
  11.      žígolo  -a m () mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo; prim. gigolo
  12.      žigósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga
  13.      žigósati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato ♦ vet. žigosati živino 2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za izdajalca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način 3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije žigósan -a -o: žigosana znamka; žigosano meso
  14.      žigovína  -e ž (í) jur. žignina: plačati žigovino
  15.      žmígati  -am nedov. () nar. mežikati: žmigati z očmi
  16.      žmígavec  -vca m () žarg., avt. smerni kazalec: ob zavijanju prižgati, vključiti žmigavec; desni žmigavec
  17.      acétaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
  18.      àcíkličen  -čna -o prid. (-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
  19.      adágio  [adadžo] prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
  20.      adnotácija  -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
  21.      adrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
  22.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  23.      aerodrómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
  24.      aeroplán  -a m () raba peša motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana
  25.      aerostát  -a m () aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom

   811 836 861 886 911 936 961 986 1.011 1.036  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA